Bela gmota prinaša črne posledice

Od Antarktike se je pred dvema tednoma odlomila ogromna gmota ledu. Znanstveniki ocenjujejo, da tehta kar 700 milijonov ton, velika pa je več kot 2500 kvadratnih kilometrov. Povedano drugače: toliko, kolikor znaša površina Luksemburga. V novonastali ledeni gori je toliko vode, kot jo človeštvo porabi v dveh mesecih in pol, je povedal Neal Young, avstralski glaciolog, ki preučuje dogajanja na Antarktiki.

Gmota se je odlomila od 160 kilometrov dolgega ledenega jezika, ki sega iz rta Mertz, potem ko je vanj trčila ena največjih ledenih gor, kar so jih kdaj koli opazili v okolici Antarktike. B-9B, kot jo imenujejo, je dolga skoraj sto kilometrov, nastala pa je leta 1987, ko se je od obale odtrgala dvakrat večja gmota ledu kot tokrat.

Obe ledeni gori – B-9B in novonastala – zdaj plujeta ena ob drugi, znanstveniki pa opozarjajo, da bosta imeli zelo velike in žal tudi negativne posledice na življenje v morju. "Celotne regije v oceanih bi lahko ostale brez kisika, kar pomeni, da bi živa bitja tam pomrla," je povedal oceanograf Mario Hoppema z nemškega Inštituta Alfreda Wegenerja za polarne in pomorske raziskave. Razlog: ogromne površine oceana, kjer je bila prej samo voda, zdaj prekrivajo ledene plošče. Voda s površja, ki s kisikom 'hrani' globlje morske tokove, se zato ne more spustiti proti dnu.

Pojav bi utegnil imeti občutne posledice na podnebje v severnem Atlantiku. Spremembe v temperaturi, slanosti in gostoti morske vode bi lahko vodile v spremembe ustaljenih oceanskih tokov. To pa bi prineslo predvsem ostrejše zime.

Tako nova ledena gora kot B-9B bosta sčasoma izginili, koliko časa se bosta talili, pa je odvisno predvsem od tega, kam ju bodo morski tokovi zanesli. Obstaja namreč možnost, da se bosta stalili v nekaj desetletjih, lahko pa bi bila ob primernih pogojih njuna življenjska doba tudi precej daljša.