Bandiću zavrnili zamenjavo denarne varščine z nepremičninami

Zagrebški preiskovalni sodnik Zdenko Posavec je danes zavrnil predlog zagrebškega župana Milana Bandića, da bi varščino, ki jo je zanj plačal njegov odvetnik Marijan Hanžeković, nadomestil s hipotekami na nepremičnine v enaki vrednosti. Hanžeković je za Bandića plačal rekordnih 15 milijonov kun (1,97 milijona evrov) varščine.

Sodnik Posavec je ocenil, da ni nobenih novih elementov v primeru in je zavrnil zahtevo Bandićeve obrambe. Zagrebški župan je tudi pred izpustitvijo na prostost ponujal nepremičnine za varščino, a je sodišče sprejelo samo gotovino. Hanžeković je najel posojilo, da je lahko plačal rekordno varščino v zgodovini hrvaškega pravosodja.

Današnjo odločitev preiskovalnega sodnika sta potrdila tiskovni predstavnik županijskega sodišča Krešimir Devčić in tožilec Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) Sven Mišković. Bandićevi odvetniki niso želeli odgovarjati na novinarska vprašanja, a se bodo verjetno pritožili na odločitev sodnika Posavca.

Za varščino so ponijali svoje nepremičnine

Neuradno so pričakovali, da je bilo plačilo varščine v gotovini samo začasen ukrep ter da bodo Hanžekoviću vrnili denar, potem ko bodo založili nepremičnine v enaki vrednosti. Bandićevi prijatelji, tudi iz BiH, so za varščino ponujali svoje nepremičnine.

Hanžeković je eden najbogatejših odvetnikov na Hrvaškem, ki je posloval tudi z javnimi mestnimi podjetji. Na Hrvaškem se že sprašujejo, ali je z varščino vrnil Bandiću "dolg" zaradi opravljanja odvetniških poslov za mesto. Iz njegove odvetniške pisarne so sporočili, da so pogodbe vedno dobili na javnih razpisih.

Poslanec SDP in predsednik parlamentarnega odbora za ustavo Peđa Grbin pa je zastavil vprašanje o morebitnem navzkrižju interesov župana Bandića, ko je sprejel Hanžekovićevo varščino. Kot javni uradnik ne bi smel sprejeti darila, ki je vredno več kot 500 kun (66 evrov), denarja pa sploh ne, je dejal Grbin.

Komisija za odločanje o navzkrižju interesov je napovedala, da bo preverila primer Bandićeve varščine. Po prijetju Bandić ni želel odstopiti s položaja župana hrvaške prestolnice.

Bandića sumijo zlorabe položaja, utaje davkov in carin ter trgovanja z vplivom

Dolgoletnega zagrebškega župana so v primeru Agram prijeli sredi oktobra skupaj s še 15 osebami zaradi suma zlorabe položaja, utaje davkov in carin ter trgovanja z vplivom, s čimer naj bi mestu Zagreb povzročili škodo v višini 20 milijonov kun (2,6 milijona evrov). Večinoma gre za zaposlene v mestni upravi in komunalnem podjetju Zagrebački holding. Med osumljenci sta tudi direktorja dveh podjetjih.

Večino prijetih so do konca minulega tedna izpustili na prostost po plačilu varščine v višini med 150.000 in 7,5 milijona kun (med 19.700 in 987.000 evrov), odvisno od teže kaznivega dejanja, za katera so osumljeni.

V priporu je samo še direktor podjetja Bramgrad Branko Mihaljević, ki ni ponudil gotovine za varščino, temveč sedem milijonov kun (921.000 evrov) vredne nepremičnine. Tudi njega naj bi izpustili na prostost, takoj ko bo sodišče prevzelo hipoteko na ponujene nepremičnine.