Deroče reke iz Slovenije povzročajo težave tudi na Hrvaškem

Tako kot v Sloveniji se tudi naši južni sosedje spopadajo z nevarnimi vremenskimi razmerami.

Hrvaško so že dosegle visoke vode, ki so tja prihrumele iz  Avstrije in Slovenije.

"Ponoči pričakujemo vodni val s pretokom 3000 kubičnih metrov na sekundo. Preti reka Sava, pretok Drave bi lahko dosegel celo 3100 kubičnih metrov na sekundo. Reka Mura naj bi dosegla 900 kubičnih metrov na sekundo. Vodni val najbolj grozi območju Varaždina in Zagreba," je za hrvaške medije povedal vodja hrvaškega centra za obrambo pred poplavami Zoran Đuroković. Dodal je, da je situacija resna. Tudi zato, ker v dveh letih po zadnjih velikih poplavah ni bilo zadostnega ojačanja obrambnega sistema.

Kot poroča Dnevnik.hr, so v varaždinski občini že evakuirali več družin z Lovrečan Otoka blizu reke Drave. Na tem območju je sicer reka že prestopila bregove, okoli devetih zvečer pa so razglasili izredno stanje.

Prav tako so na reki Kolpi v Gorskem Kotarju od izvira do Lukovdola razglasili izredne razmere zaradi nevarnosti pred poplavami. Reka je na nekaterih delih že prestopila bregove in poplavila prometnice in več hiš. Zaradi poplav v Sloveniji so v polni pripravljenosti tudi pripadniki civilne zaščite v Veliki Gorici.

Na zagrebškem območju vodni val pričakujejo v zgodnjih jutranjih urah. Obrambno linijo so postavili vzhodno od Zagreba, kjer ni nasipov. Kritična je predvsem relacija Zagreb–Sisak. Kmalu po tem naj bi vodni val dosegel tudi Rugvico, v Dubrovčaku in Jasenovcu pa najhujše pričakujejo šele čez dva ali tri dni.

Močne padavine so zajele jug Avstrije in povzročile poplave

V Labotu je višina vode na trgu dosegla en meter, narasla voda pa je na Zgornji Štajerski že terjala eno življenje.

28-letna ženska je na poti v službo z avtom s poplavljenega cestišča pri kraju Weisskirchen v okrožju Murtal zapeljala v razburkan potok. Čeprav ji je na pomoč takoj priskočil voznik tovornjaka, je vozilo pogoltnila približno tri metre visoka voda, voznica je utonila. Njeno truplo so našli kmalu po začetku iskalne akcije.

Obilne padavine so v noči z nedelje na ponedeljek močno povečale tudi pretok Drave na avstrijskem Koroškem. V Labotu je reka ob 12.30 narasla na 6,30 metra, njena običajna višina pa je približno dva metra. Vodja tamkajšnje civilne zaščite Hermann Maier je povedal, da kljub visokemu vodostaju poslabšanja razmer ne pričakujejo in dodal, da je tako narasla reka pojav, ki ga vidijo le vsakih sto let.

Prebivalci avstrijske Koroške se zaradi poplav srečujejo tudi s težavami v oskrbi z elektriko. Kljub številnim ekipam, ki so se na terenu trudile čim hitreje popraviti poškodovano napeljavo, je namreč brez elektrike še vedno več tisoč gospodinjstev.

Neurje zajelo tudi Italijo

Oblaki so prekrili tudi Italijo, obilnim padavinam pa naj bi sledil hud padec temperatur.

Naraslih voda so se še posebej bali v Furlaniji-Julijski krajini, a so si v občinah Sovodnje, Zagraj in Gradišče proti večeru vendarle lahko oddahnili, saj se je pretok Soče, ki je čez dan močno narasla zaradi obilnih padavin v Sloveniji, začel zmanjševati.

Najvišjo vrednost so izmerili ob 15. uri, ko je skozi zapornice drl 2401 kubični meter vode na sekundo, v naslednjih urah pa je pretok začel upadati.

V občini Sovodnje, kjer je pred tednom dni nekatere predele na območju vasi Rupa in Gabrje poplavila narasla Vipava, so jo tokrat odnesli brez škode. Gladina Vipave je v Sovodnjah narasla, ker je njeno odtekanje ovirala narasla Soča. Gladina Soče se je nato znižala, Vipava pa ni dosegla nobene hiše.

Zaradi narasle in podivjane Soče pa so bili zaskrbljeni zlasti v Gradišču, kjer je reka skoraj dosegla vrh nasipa, ki so ga delavci utrjevali, da bi preprečili, da bi voda zalila mesto.

Obilne padavine so v noči na ponedeljek v Furlaniji povzročile več težav predvsem v hribovitih in predalpskih predelih Pordenonske pokrajine, kjer je prišlo do poplav.

O poplavah poročajo tudi iz nekaterih krajev v Videmski pokrajini, med drugim iz Podbonesca v Beneški Sloveniji in Rajbla v Kanalski dolini. Pri čiščenju in nadzorovanju cest je sodelovalo petdeset prostovoljcev.