Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International ocenjuje, da vedno bolj razširjena retorika 'mi proti njim' vpliva na politiko in ukrepanje, politiki pa s strupeno in razčlovečeno retoriko ustvarjajo vse bolj razdeljen in nevaren svet.
Organizacija je v svojem letnem poročilu o oceni stanja na področju človekovih pravic opozorila še, da so si države lani zatiskale oči pred vojnimi hudodelstvi, sprejele dogovore, ki spodkopavajo pravico do azila, sprejele zakone, ki kršijo svobodo izražanja, spodbujale umore obtoženih uporabe drog, opravičevale mučenje in množični nadzor ter širile drakonska policijska pooblastila. Obrnile so se tudi zoper begunce in migrante.
Generalni sekretar organizacije Salil Shetty je poudaril, da je cinična uporaba naracije 'mi proti njim' z obtoževanjem, s sovražnostjo in strahom lani pridobila globalni pomen na ravni, kakršni nismo bili priča od 30. let 20. stoletja.
Politiki iščejo in preganjajo grešne kozle
"Razdvajajoče načrtno strašenje je postalo nevarna sila v svetovnih zadevah," je opozoril ter pojasnil, da ima več politikov strupen program, ki preganja, išče grešne kozle in razčlovečuje cele skupine ljudi. Med njimi je omenil novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, madžarskega premierja Viktorja Orbana, filipinskega predsednika Rodriga Duterteja in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Poročilo Amnesty Internationala med zaskrbljujočimi praksami omenja nedaven Trumpov izvršni ukaz o prepovedi preselitve beguncev v ZDA, lanski migrantski dogovor med EU in Turčijo ter deportacije ljudi, ki bežijo pred razširjenim nasiljem v Srednji Ameriki, iz Mehike in ZDA. Opozarja tudi na množično zatiranje na Kitajskem, v Egiptu, Etiopiji, Indiji, Iranu, na Tajskem in v Turčiji ter na invazivne varnostne ukrepe v Franciji in Veliki Britaniji. Omenja tudi prizadevanja za zmanjšanje pravic žensk na Poljskem.
Odvračanje pozornosti politikov od lastnih neuspehov pri zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic
Namesto da bi se borili za pravice ljudi, vse preveč voditeljev zaradi politične koristi sprejema idejo razčlovečenja, da bi si pridobili politične točke ali odvrnili pozornost od svojih neuspehov pri zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic, je dejal Shetty. Kot je dodal, so bili prva tarča begunci, a če se bo to nadaljevalo tudi letos, bodo na udaru še drugi. Posledično bo več napadov na ljudi drugih ras, spola, nacionalnosti in religije.
Organizacija opozarja, da je v svetu vrsta kriz, za reševanje katerih je malo politične volje. Lani so vojna hudodelstva zagrešili v najmanj 23 državah, piše v poročilu organizacije. V njem svarijo tudi, da se bodo letos krize še poglobile, saj na kaotičnem svetovnem odru boleče manjka voditeljstva na področju človekovih pravic. Kritična je tudi, da je mednarodna brezbrižnost do vojnih hudodelstev postala zakoreninjena normalnost, saj je Varnostni svet ZN ohromljen zaradi rivalstva med njegovimi stalnimi članicami.
Organizacija poziva ljudi po vsem svetu, naj se uprejo ciničnim poskusom nazadovanja dolgo vzpostavljenih človekovih pravic v zameno za oddaljeno obljubo blagostanja in varnosti. Kot piše v poročilu, so bili lani ljudje zaradi mirnega zavzemanja za človekove pravice ubiti v 22 državah. "Ne moremo se pasivno zanašati na vlade, da se bodo zavzemale za človekove pravice, mi, ljudje, moramo ukrepati," je pozval Shetty.
Poročilo o Sloveniji: pozitivne novice skoraj povsem zasenčilo aktivno prizadevanje za omejevanje pravic migrantov
V oceni stanja človekovih pravic v Sloveniji za leto 2016 je nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International opozorila na prizadevanje naše države za omejevanje pravic beguncev, kar je po njihovem mnenju skoraj povsem zasenčilo pozitivne novice leta, kot so zapis pravice do vode v ustavo ter sprejem zakonov o partnerski zvezi ter varstvu pred diskriminacijo.
"Neslavni vrhunec tega smo doživeli v začetku letošnjega leta, ko je državni zbor sprejel spremembe zakona o tujcih, ki predvideva ukrepe, ki bodo pomenili hude kršitve človekovih pravic," so ob objavi poročila zapisali v Amnesty International Slovenije (AIS). Migrante in begunce se tako obravnava kot varnostno grožnjo in se jim odreka civilizacijsko pridobljene pravice. Zato pozivajo varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, da novelo zakona predloži v ustavno presojo.
Kot so dodali, so se morale nevladne organizacije, ki delajo za pravice beguncev, v 2016 dvakrat angažirati ob sprejemanju zakonodaje, da bi preprečile ne le nazadovanje, ampak tudi kršitve človekovih pravic. Marca lani je bila na primer ukinjena pravica do denarne pomoči v višini 288 evrov, ki so jo pred tem begunke in begunci dobili za življenje v prvem mesecu po prejemu statusa mednarodne zaščite.
"Jeseni pa je ministrstvo za notranje zadeve šokiralo s predlogom spremembe zakona o tujcih, ki brezsramno predvideva kršitve vrste priznanih človekovih pravic, ki izhajajo iz mednarodnega begunskega prava, prava človekovih pravic in slovenske ustave," so še opozorili. Na začetku leta 2017 pa se je z njunim sprejetjem v državnem zboru končala tudi zgodba še z dvema drugima zakonoma, ki vsebujeta rešitve, ki jih skrbijo in so se borili proti njihovi uveljavitvi, navajajo v AIS.
