Rečejo ji "rahowa" (racial holly war – sveta rasistična vojna), nanjo pa se pripravljajo tako, da se pridružijo enotam največje vojaške sile – ameriški vojski. Skupine belopoltih neonacistov, skinheadov in tistih, ki verjamejo v nadvlado, spodbujajo svoje pripadnike, naj se vključijo v vojsko in marince ter se tam priučijo veščin, s katerimi bodo lahko strmoglavili sionistično okupacijsko vlado (ZOG). Vpiši se, se izuri in pridi ven ter se tako pripravi na prihajajočo vojno ras.
Če se ta scenarij zdi kot fantazija ali grožnja, pa jo organizacije, ki se borijo za človekove pravice, jemljejo skrajno resno, še posebej zaradi zadnjih dogodkov. Nekdanji ameriški vojak Wade Page je v začetku avgusta v Wisconsinu namreč z 9-milimetrsko pištolo vdrl v tempelj sikhov in umoril šest ljudi, tri huje ranil, potem pa med obračunom s policisti sodil še sebi. Ukrepe za očiščenje nasilnih rasistov iz svojih vrst je sicer začelo tudi ameriško obrambno ministrstvo.
40-letni Page, ki je verjel v nadvlado rase in je bil po tem dobro znan na glasbeni sceni, je v začetku tega tisočletja akademskemu raziskovalcu Peteju Simiju pojasnil, da je postal neonacist potem, ko se je leta 1992 priključil vojski. Fred Lucas, ki je služil z njim, pa je povedal, da je do leta 1998, ko mu je bil odvzet čin narednika in je bil odpuščen iz vojske, glasno širil svoja rasna prepričanja.
Page je Simiju tudi povedal, da je v oporišču Fort Bragg v Severni Karolini spoznal Jamesa Burmeistra – skinheada, ki je bil član padalskih enot in je leta 1995 le zaradi rase ubil temnopolti par. Pozneje je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen, leta 2007 pa je umrl v zaporu.
Nihče ne ve, koliko belopoltih verujočih v nadraso je služilo od takrat. Poročilo pravosodnega ministrstva iz leta 2008 ugotavlja, da ima kar polovica vseh desničarskih ekstremistov vojaške izkušnje. "Tu v Braggu in drugod v vojski menimo, da to ni velik problem. V 26 letih v vojski tega nisem nikoli opazil," je dejal polkovnik Kevin Arata, sicer predstavnik oporišča Fort Bragg.
Vojska že od 80. let pozorna na ekstremiste
Strokovnjaki so prepričani, da je prisotnost pripadnikov tolp v vojski še večji problem. Tako je Pentagon v zadnjih desetletjih izvedel tri večje poskuse za očiščenje rasistov iz svojih vrst. Prva direktiva je bila izdana leta 1986, ko je takratni obrambni minister Casper Weinberger vojaškemu osebju ukazal, naj zavračajo organizacije verujočih v nadvlado ras.
Vendar to marincu T.J. Leydenu, ki ima na vratu tetoviran simbol nacističnega SS, ni preprečilo služenja v vojski, pri čemer je odkrito podpiral neonacistične ideje. Bil je član skinheadovske skupine Hammerskin Nation in je imel na svoji omarici obešeno svastiko, umaknil pa jo je le, ko ga je njegov nadrejeni lepo prosil, da to stori. "Marincem sem se pridružil zaradi enega določenega razloga: da bi se naučil streljati," je povedal Leyden. "Naučil sem se tudi uporabljati C-4 (eksploziv) in razstreliti stvari. Naučil sem se vseh vojaških veščin in si rekel, da bi lahko to znanje prenesel na druge," še dodaja 46-letnik, ki se je odrekel svojemu verovanju v nadvlado in trenutno dela kot svetovalec v protinacističnem Centru Simona Wiesenthala.
Leta 1995, osem mesecev pred umoroma v Fort Braggu, sta dva nekdanja vojaka izvedla bombni napad v Oklahoma Cityju in ubila 168 ljudi. Leto pozneje je Pentagon vsem pripadnikov vojske prepovedal sodelovanje v rasističnih organizacijah in poveljnikom dal pooblastila, da odpustijo tisti del osebja, ki s takimi organizacijami sodeluje ali celo uri njihove pripadnike.
"Precej srhljivo je, da je Page služil v 90. letih, ko je vojska ta problem jemala zelo resno. V času vojne proti terorizmu pa je v vojski služilo še veliko drugih Pageov in ne vemo, kaj bodo počeli v prihodnjem desetletju," pravi avtor Matt Kennard, ki bo izdal knjigo z naslovom "Neuradna vojska: Kako je ameriška vojska v vojni proti terorju rekrutirala neonaciste, člane tolp in kriminalce". Pojasnjuje, da je ameriška vojska obupano iskala vojake, ko je imela bitke na frontah v Iraku in Afganistanu, pri tem pa je v svoje vrste novačila tudi ekstremiste, kaznjence in pripadnike tolp.
Vojska ima namreč možnost "moralne odveze", prek katere lahko v svoje vrste vključi tudi obsojene kriminalce oziroma druge osebe, ki bi jim bilo sicer to onemogočeno. Takšnih je bilo v ameriški vojski leta 2003 16,7 odstotka, leta 2006 pa 19,6 odstotka. Vendar pa Pentagon zagotavlja, da odveze za pripadnike ekstremističnih organizacij nima.
Predstavnica obrambnega ministrstva Eileen Lainez zagotavlja, da se standardi v vojski ne spreminjajo in aktivnosti ekstremistov v vojaških vrstah še vedno ostajajo kaznovane. Tretjo direktivo je Pentagon izdal proti belopoltim nadvladnim rasistom leta 2009, ko je ministrstvo za notranjo varnost izrazilo skrb, da desničarski ekstremisti v svoje vrste novačijo vojne veterane.
Direktivo so dopolnili februarja letos, poveljnikom pa nalaga, da še naprej previdno spremljajo znake rasističnih aktivnosti in posredujejo, ko jih opazijo. Aktivnim vojakom med drugim prepoveduje bloganje in spletno klepetanje na rasističnih spletnih straneh.
Pozorni na tetovaže
Vojska je sicer posnela tudi enourno predstavitev, s katero želi vojake in njihove poveljnike seznaniti z njeno politiki proti ekstremizmu in kako se v primeru ekstremizma odzvati. Predvidene so različne kazni, med drugim tudi odpustitev iz vojske in odvzem činov. Predstavitev tudi pravi, da morajo biti poveljniki pozorni na tetovaže, kot so strele, lobanje, svastike, orli in nordijski vojščaki. Skinheadi imajo tudi pogosto tetovirane bodeče žice in kladiva. Pri tem poveljnikom tudi pojasnijo, kako naj se na različne tetovaže odzovejo.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.