Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je v letnem poročilu za leto 2015 opozorila, da so številne države "brezsramno" kršile mednarodno pravo in namerno spodkopavajo institucije, ki so namenjene zaščiti človekovih pravic. Ob tem je opozorila, da mednarodni zaščiti človekovih pravic grozi propad.
"Kratkoročni nacionalni, vase usmerjeni interesi in drakonsko zatiranje pod pretvezo zaščite varnosti so pripeljali do obsežnega napada na osnovne pravice in svoboščine," je posvaril AI ob objavi letne ocene stanja človekovih pravic po svetu.
"Vaše pravice so v nevarnosti. Milijoni ljudi neznansko trpijo v rokah držav in oboroženih skupin, medtem ko vlade brezsramno označujejo zaščito človekovih pravic kot grožnjo varnosti, pravu in redu ali nacionalnim vrednotam," je poudaril generalni sekretar AI Salil Shetty.
Vlade, ki se poskušajo izogniti nadzoru nad stanjem v svojih državah, spodkopavajo telesa za zaščito človekovih pravic pri Združenih narodih, Mednarodno kazensko sodišče in regionalne mehanizme, kot so Svet Evrope in medameriški sistem za zaščito človekovih pravic, v poročilu piše AI.
Organizacija zato poziva vlade, naj politično podpirajo in celovito financirajo sisteme, namenjene vzdrževanju mednarodnega prava in zaščiti človekovih pravic.
AI je lani zabeležil, da je najmanj 122 držav mučilo ali kako drugače slabo ravnalo z ljudmi, vsaj 30 jih je nezakonito sililo begunce, da se vrnejo v države, kjer bi lahko bili v nevarnosti, v najmanj 19 državah so vlade ali oborožene skupine zagrešile vojna hudodelstva ali druge kršitve vojnega prava.
Organizacija je prav tako spomnila na zaskrbljujoč trend med vladami, ki vedno bolj ciljajo in napadajo aktiviste, odvetnike in druge, ki zagovarjajo človekove pravice. Po mnenju AI gre to delno pripisati reakcijam številnih držav na več varnostnih groženj v letu 2015.
"Zgrešene reakcije številnih vlad na grožnje nacionalni varnosti so bile rušenje civilne družbe, pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora. Vlade so na tak način celo prekršile lastne zakone," je poudaril Shetty.
Do Slovenije AI kritičen zaradi vprašanj beguncev, izbrisanih in Romov
Slovenija je imela lani težave pri zagotavljanju ustreznih sprejemnih pogojev za veliko število beguncev. Nadaljevalo se je dolgotrajno kršenje pravic izbrisanim, razširjena pa je ostala tudi diskriminacija Romov, v istem poročilu za leto 2015 ugotavlja Amnesty International.
V Slovenijo je po zahodni balkanski poti lani prispelo več kot 375.000 beguncev, kar je v primerjavi z letom prej 250-krat več. V sprejemnih in nastanitvenih centrih ni bilo ustreznih razmer in oskrbe, ugotavlja Amnesty International.
Dodaja, da je bilo vsaj 20 beguncev vrnjenih na Hrvaško. Ta država pa je zavrnila poskus, da bi ji Slovenija vrnila še več sto drugih.
Oblasti po navedbah iz poročila niso ustrezno odpravile krivic izbrisanim. Po izteku veljavnosti zakona o urejanju statusa državljanov iz drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki je prenehal veljati leta 2013, ni bilo novih pravnih možnosti za ureditev njihovega statusa. Manj kot polovici od skupno 25.671 protipravno izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev je uspelo povrniti pravni status.
Večina od približno 10.000 Romov je bila še naprej diskriminirana in družbeno izključena. Številni so živeli v izoliranih romskih naseljih brez pravne varnosti nastanitve in brez dostopa do osnovne infrastrukture.
Prek 200 Romov v romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan na Dolenjskem, je bilo brez pravne varnosti nastanitve. Pristojni po razselitvah prvih dveh romskih družin leta 2014 niso predstavili novih rešitev za občane, ki so zaradi razvojnih načrtov občine pod grožnjo prisilne izselitve. V podobnem položaju so se v sosednji občini Krško znašli prebivalci romskih naselij Rimš in Loke.
Slovenski protidiskriminacijski okvir je po opozorilu Amnesty International še vedno neustrezen, institucije za boj proti diskriminaciji in obravnavo pritožb, tako varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakih možnosti, pa so se še naprej soočale s šibkimi mandati in neustreznimi viri.
Nevladna organizacija omenja tudi novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi izenačila pravice heterospolnih in istospolnih parov. Vendar je bila novela na referendumu zavrnjena, tako da so istospolni pari še naprej neenako obravnavani, poudarjajo.
Dotikajo se tudi področja svobode izražanja. Navajajo, da je tožilstvo umaknilo obtožbe zoper novinarko Anuško Delić, obtoženo objave tajnih podatkov v javnem interesu. Vendar pa je ostalo pri stališču, da je ravnala nepravilno.
V preiskovalnem postopku zaradi domnevno podobnih kaznivih dejanj so bili še trije novinarji, a so bili postopki ustavljeni pred vložitvijo obtožb. Spremenjeni kazenski zakonik pa po novem dovoljuje tudi objavo tajnih podatkov, če je za to javni interes.
"Svet se danes sooča s številnimi izzivi, ki so nastali ali so se podaljševali zaradi vlad, ki so se igrale politiko z življenji ljudi. Na milijone beguncev trpi, ko se konflikti množijo, oborožene skupine pa namerno napadajo civiliste ter izvajajo druge hude zlorabe," je zapisal generalni sekretar AI.
"V moči svetovnih voditeljev je, da preprečijo, da bi te krize še bolj ušle izpod nadzora. Vlade morajo ustaviti svoje napade na človekove pravice, ki so nujnost, ne dodatek," je dodal Shetty.
