Kot je poudaril Jens Stoltenberg, generalni sekretar Nata, so zaveznice danes še enkrat več zelo jasno podčrtale pomen 5. člena washingtonske pogodbe, da bi bil napad na eno članico napad na vse. "Vsi za enega, eden za vse," je ponovil geslo zavezništva. Še posebej je poudaril, da gre za zagotavljanje obrambe, ne pa za priprave na vojno.
Poudaril je, da Nato že 70 let zagotavlja mir in varnost v evroatlantskem prostoru. "Srečanje je znova pokazalo, da je Nato edini prostor, kjer Evropa in Severna Amerika vsak dan razpravljata, odločata in delujeta o strateških varnostnih vprašanjih," je dejal.
Glede glasnih razhajanj zlasti med Francijo, ZDA in Turčijo, ki so prišle na dan po turški ofenzivi na Sirijo, je Stoltenberg ponovil, da je za zavezništvo 29 članic normalno, da se ne strinjajo vedno, vendar pa je bila moč Nata vedno v tem, da so zmogli premagati razlike in nastopiti enotno. "Zdaj smo se strinjali, da zaženemo reformne procese pod mojim vodstvom, da bi še dodatno okrepili politično dimenzijo Nata," je poudaril generalni sekretar.
Za to si je s svojimi izjavami o "možgansko mrtvem Natu" najbolj prizadeval francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je po zasedanju izrazil zadovoljstvo, da so mu prisluhnili. Vendar bo treba skrbno določiti mandat tega procesa, da bi lahko iskali rešitve na eksistencialna vprašanja zavezništva. Določiti bi morali tudi pravice in dolžnosti članic, predvsem da ne postavljajo drugih zaveznic pred izvršena dejstva, je še dejal Macron.
Glede obrambnih proračunov so se voditelji zavezniških držav strinjali, da bodo še naprej sledili zastavljenemu cilju, torej da bodo do leta 2024 za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda in od tega 20 odstotkov za investicije.
Stoltenberg je izpostavil, da se sredstva za obrambo povečujejo že peto leto zapored in da so evropske članice in Kanada v tem času sredstva zvišale za 130 milijard dolarjev. Do leta 2024 pa naj bi to znašalo že 400 milijard dolarjev. "Vendar pa so se voditelji strinjali, da bo treba storiti še več in da bodo to storili," je še povedal Stoltenberg.
Na vrhu so zavezniki zvišali operativno pripravljenost zavezniških sil in popolnili sile v Natovi pobudi pripravljenosti (NRI). "Zaveznice so zagotovile 30 bataljonov, 30 letalskih eskadrilj in 30 bojnih ladij, ki bodo Natu na razpolago v 30 dneh," je sporočil Stoltenberg. Še minuli petek je bila popolnjenost teh sil na 90 odstotkih. V teh silah sicer z eno četo, ki je vključena v bataljon pod italijanskim poveljstvom, sodeluje tudi Slovenija.
Voditelji so potrdili tudi odločenost skupnega boja proti terorizmu in podčrtali pomen nadaljevanja boja proti džihadistični skupini Islamska država z urjenjem varnostnih sil v Iraku in Afganistanu.
Prav tako so voditelji potrdili vesolje kot peto operativno domeno, po kopnem, zraku, vodi in tudi kibernetskem prostoru. Pri tem so se zavzeli tudi za okrepitev ukrepov za zavarovanje varnostne in telekomunikacijske infrastrukture, tudi izgradnje sistema 5G. "Strinjali smo se, da bomo sloneli samo na zavarovanih in varnih sistemih," je dejal Stoltenberg. Dogovorili so se tudi za okrepitev varnosti energetske infrastrukture ter okrepitev boja proti kibernetskim napadom in hibridnim grožnjam nasploh.
Odprtost za dialog z Rusijo
V tem smislu so govorili tudi o nadaljevanju odvračalnih ukrepov proti Rusiji ob hkratnem nadaljevanju strateškega dialoga. "Podpiramo močno odvračalno vlogo in obrambo, medtem ko ostajamo odprti za vsebinski dialog z Rusijo," je povedal Stoltenberg.
Pri tem je potrdil, da je Nato prenovil tudi načrte za obrambo Baltika. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan tako ni uresničil groženj, da bo zablokiral ta načrt, če zavezništvo ne bo označilo milic sirskih Kurdov za teroristično skupino, čeprav so bili ključni zaveznik v boju proti džihadistom Islamske države. Premislil naj bi si po srečanjih z voditelji ZDA, Poljske in baltskih držav.
Po odpovedi pogodbe o prepovedi nameščanja jedrskih raket srednjega dosega (INF) med ZDA in Rusijo si Nato želi tudi nove učinkovite ureditve, ki bi vodila v nadzor jedrske oborožitve, njenega zmanjšanja in predvsem neširjenja, je še povedal Stoltenberg. "Vendar pa se Nato usklajeno odziva tudi na rusko nameščanje raket srednjega dosega, ki lahko nosijo jedrske konice," je še povedal Stoltenberg.
Prvič pa so voditelji članic Nata spregovorili tudi o Kitajski, je še povedal Stoltenberg. Kitajska predstavlja tako priložnosti, zlasti na gospodarskem področju, kot tudi izzive, zlasti na vojaškem, kjer se pospešeno razvija. "Voditelji so se strinjali, da se je treba o tem v zavezništvu pogovarjati skupaj," je dejal. V tem okviru želijo Kitajsko pritegniti tudi v prihodnje ureditve omejevanja jedrskega orožja, je še povedal generalni sekretar Nata.
Na koncu se je še zahvalil Veliki Britaniji, da je gostila tokratno jubilejno srečanje voditeljev zavezništva ob njegovem 70. rojstnem dnevu. "Obeležili smo dosežke naših prvih 70 let. In določili usmeritve za prihodnja leta," je povzel Stoltenberg in dodal, da bo naslednji vrh leta 2021, torej po predsedniških volitvah v ZDA prihodnjo jesen.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.