Po presaditvi pljuč še v komi zaradi covida, a vseeno spet v plezalno steno

Ljubezen do plezanja ji je pomagala tudi, ko je leta 2003 izvedela, da boleha za prirojeno boleznijo, za katero ni zdravila, in da ji bodo morali kmalu presaditi pljuča. "Ni bilo lepo, tudi ko malo brskaš, kaj to pomeni, je še malo manj lepo. Ko vidiš, da zdravila ni in te čaka transplantacija, je še malo bolj depresivna novica in se je treba kar močno skupaj vzeti," pripoveduje Jasna Pečjak.

14 let je čakala  na odrešilni klic: "Za vas imamo nova pljuča." Na operacijo, ki ji je prvič rešila življenje, se je odpravila na Dunaj. "Ko te pokličejo in rečejo, imamo pljuča za vas, je to super dogodek in greš vesel na operacijo in se zbudiš in lahko dihaš in je spet razlog za novo veselje," razloži Pečjakova. Presaditev pljuč je bil njen drugi rojstni dan in čeprav je bilo okrevanje dolgo, to za Pečjakovo ni bila nobena ovira. "Tri mesece po transplantaciji sem bila že na straži. Plezala pa sem tudi že okrog novega leta, tri mesece po transplantaciji sem bila že v plezalnem centru v Ljubljani." 

Ko je mislila, da je vse hudo za njo, pa je prišla pandemija. "Po pravici povedano, me je skrbelo, kako bom, če se okužim s koronavirusom," pripoveduje Pečjakova. In njen strah je bil upravičen, jeseni 2020 je tudi sama zbolela: "Spomnim se, da smo šli na infekcijsko in da je nekdo rekel, da bo vse v redu. To sem si najbolj zapomnila in sem si mislila, vse bo v redu."

31 dni je preživela v umetni komi, ko so jo prebudili, njeno telo ni zmoglo ničesar, njena glava pa je hotela čimprej v steno. Ker sta njena volja in trma neomajni, si je zadala, da se bo čimprej naučila znova hoditi, kar ji je tudi uspelo. Ko jo je mož pripeljal domov, je imela samo eno željo, pripoveduje: "Naj me gor na Jelovico zapelje in sem od ceste do cerkve, ki je sicer lahek sprehod 10 minut, jaz s hojco hodila 40 minut, ampak sem prišla."  Čez slaba dva meseca pa je bila že v pravi steni v Vipavi. 

Covid mi je vzel veliko, pravi, kondicijo, mišice, vendar ji je na drugi strani dal veliko: "Dal mi je nova prijateljstva  - Andrejev soplezalec je eden od zdravnikov, ki je skrbel zame."  Pogovor z Jasno Pečjak da človeku ne samo energijo, ampak tudi razmislek, da kljub temu da se nam naš svet v danem trenutku podira kot hišica iz kart, poskusimo najti tisti kanček optimizma, ki nas bo opogumil, da se dvignemo in borimo naprej.