30 let iskal cepivo proti bolezni, ki vsaki dve minuti vzame otroško življenje: 'Za ta trenutek smo delali'

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta opozarjala na problem. Vendar pa še tako velik trud ni prinesel želenih rezultatov. "Zaščitne mreže za postelje in druga zaščitna sredstva so v zadnjih 15 letih pripomogla k velikemu napredku na področju zmanjševanja števila žrtev malarije, ampak žal je ta napredek v zadnjem času kar nekoliko obstal oziroma spet beležimo višje število žrtev na nekaterih območjih. Več kot očitno je, da za boj s to boleznijo potrebujemo nova sredstva," je na spletni strani WHO zapisal njen generalni direktor dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Kaj je malarija?

Na spletni strani NIJZ razlagajo, da malarijo povzročajo paraziti – plazmodiji, ki jih s pikom na človeka prenašajo kužne samice komarjev Anopheles. Gre za komarje, ki so najbolj aktivni od mraka do zore, zato največja nevarnost preti ponoči ter med in po deževni dobi. Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji – na primer parfumi, losjoni, mila … Kot pojasnjujejo strokovnjaki, obstaja pet vrst plazmodijev, ki lahko povzročajo malarijo pri človeku.

Najpogostejši povzročitelj malarije v svetu je Plasmodium falciparum, ki povzroča tudi najnevarnejšo obliko malarije, ki se brez zdravljenja lahko konča s smrtjo, povzroča pa tudi nevarne zaplete z okvarami možganov in ledvic. V Aziji in Južni Ameriki malarijo pogosto povzroča Plasmodium vivax, redkejša povzročitelja sta Plasmodium ovale in Plasmodium malariae, še redkejši pa Plasmodium knowlesi.

Bolezen se najhitreje pojavi sedem dni po piku okuženega komarja, lahko pa se bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi. Najznačilnejši znak bolezni je vročina, ki jo spremljata mrzlica in potenje, lahko se pojavijo bolečine v mišicah, sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti, še navajajo na spletni strani NIJZ. Zdravljenje poteka s protimalaričnimi sredstvi, pomembno pa je, da bolnik pomoč poišče hitro. Prebolela bolezen sicer ne pomeni popolne imunosti pred ponovno okužbo in boleznijo.

Malarija je razširjena v več kot 100 državah sveta, v skoraj vseh državah Podsaharske Afrike, nekaterih državah Srednje in Južne Amerike, državah Bližnjega vzhoda, Osrednje, Južne in Jugovzhodne Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih.

Nad bolezen s cepivom 

Svetovna zdravstvena organizacija si je v povezavi z omejevanjem števila smrti zaradi malarije zadala ambiciozne cilje, a je kmalu postalo jasno, da so z običajnimi preventivnimi sredstvi in zdravili nedosegljivi.

V zadnjih tednih se bolezni lotevajo z novim sredstvom – cepivom. Cepivo, znano kot RTS,S ali Mosquirix, je pri kliničnih testiranjih preprečilo štiri od desetih primerov malarije, tri od desetih primerov hude malarije in šest od desetih primerov bolezni malaria anaemia, ki je najpogostejši vzrok, da otroci zaradi malarije umrejo. Čeprav torej cepivo ni stoodstotno zanesljivo, bi lahko v kratkem času preprečilo na tisoče smrti. "Malarija je ogromna grožnja afriškim skupnostim. Najbolj trpijo najrevnejši otroci na odročnih območjih, kjer ni dostopa do zdravnikov, medicinskih sester, bolnišnic, kjer bi jim lahko ustrezno pomagali," na spletni strani WHO piše Matshidiso Moeti, regionalni vodja WHO za Afriko.

Na ta območja zdaj prihaja pilotni projekt cepljenja malčkov, mlajših od dveh let, s cepivom proti malariji. Cepiti so začeli v Malaviju, del projekta sta še Gana in Kenija.

Pri WHO verjamejo, da bi lahko s kombinacijo cepiva in nadaljevanjem preventive s pomočjo mrež za postelje in insekticidov pomembno zmanjšali število otrok, ki umrejo zaradi malarije. Pilotni projekt predvideva, da bodo v treh sodelujočih državah na leto cepili 360.000 otrok, območja, kamor bodo poslali cepivo, pa bodo določila tamkajšnja ministrstva za zdravje.

Po cepilnem načrtu, naj bi otroci prejeli štiri odmerke cepiva. Tri med petim in devetim mesecem starosti ter še en odmerek okoli drugega rojstnega dne.

Proizvajalec cepiva doniral 10 milijonov odmerkov 

Cepivo je izdelek družbe GSK. Thomas Breuer, ki bdi nad oddelkom cepiv in s katerim smo se pred kratkim pogovarjali med njegovim strokovnim obiskom v Ljubljani, pravi, da upajo, da bodo s tem cepivom storili pomemben korak k lajšanju enega najtežjih globalnih zdravstvenih bremen, ki ga predstavlja prav malarija.

Dan, ko je pilotni projekt zaživel, je bil eden najpomembnejših predvsem za tiste, ki so se desetletja trudili, da bi izdelali učinkovito cepivo. "Veliko zaposlenih se namreč za delo v naših laboratorijih odloči prav zato, da bodo spremenili stvari na globalni ravni. Kot vemo, je bilo že veliko poskusov, da se razvije cepivo proti malariji, ki pa so bili neuspešni. Tokrat so se uspešni rezultati pokazali s pomočjo kombinacije adjuvanta in antigena." Trenutno edino odobreno cepivo proti malariji je zeleno luč regulatorjev dobilo leta 2015.

GSK je v razvoj cepiva vložil okoli 700 milijonov dolarjev: "To seveda ni cepivo, ki bi se "komercialno izplačalo". Vendar pa je pomembno, zato se trenutno že dogovarjamo z različnimi deležniki, da bi tudi po pilotnem projektu zagotovili, da bo cepivo na voljo."

Pilotni projekt je rezultat javno-zasebnega partnerstva, v katerem pod koordinacijo WHO sodelujejo zdravstvena ministrstva sodelujočih držav, neprofitna organizacija PATH in proizvajalec cepiv GSK. Slednji kljub očitkom dela javnosti, še posebej nasprotnikov cepljenja, da so del cepilne industrije, ki naj bi do leta 2023 obračala več kot 50 milijard dolarjev, vztraja, da niso zgolj na lovu za denarjem, dokaz pa naj bi bila prav cepiva, ki ne bodo nikoli kovala velikih dobičkov, bi pa lahko rešila veliko življenj.

"Lahko sem samo gledala, kako se bori za življenje"

Medtem ko v javnosti torej pogosto poteka ostra, bolj s čustvi kot z dejstvi podprta debata o cepljenju, je običajno nekoliko manj znanega o znanstvenikih, ki v laboratorijih skušajo izdelati zanesljiva cepiva. Večine, v nasprotju s prepričanji kritikov, ne vodi pohlep.

Dr. Nekoye Otsyula danes z GSK sodeluje v programu cepiv za Vzhodno Afriko. Kako resna bolezen je malarija, je videla na lastne oči. "Ko je bila moja hči stara pet let, je hudo zbolela zaradi malarije. Odpeljali smo jo v bolnišnico, kjer sem lahko le nemočno gledala in upala, da bodo razpoložljiva zdravila delovala, ona pa bo popolnoma ozdravela. Moja deklica je preživela. Na žalost pa veliko drugih otrok nima takšne sreče," razkriva v spletnem zapisu.

Med tistimi, ki začetek cepljenja v okviru pilotnega programa doživljajo najbolj čustveno, pa je Joe Cohen, ki je iskanju cepiva za malarijo posvetil 30 let, pa čeprav ni bil strokovnjak za malarijo, ko mu je delodajalec, GSK, leta 1987 naložil vodenje enote, ki se je lotila raziskav. "Tega se ne da opisati z besedami," je o svojih čustvih dejal leta 2015, ko je cepivo dobilo odobritev.

Čeprav v času raziskovanja niso naleteli na kakšno zelo veliko oviro, je delo potekalo nekoliko počasneje, kot so upali, prav tako končni izdelek ni tako učinkovit, kot bi si želeli – vendar pri smrtonosni bolezni že trenutna učinkovitost pomeni velik korak naprej. Pa ne le, ko gre za zdravje ljudi, ampak tudi za ekonomijo teh že tako revnih držav. Študije namreč kažejo, da bi lahko že deset odstotkov manj smrti zaradi malarije pomenilo 0,3 odstotka višji BDP v državah, kjer je smrtnost zaradi malarije najvišja.

Znanstvenik, ki je razvoju cepiva posvetil 30 let 

Cohen je o 30 letih raziskav, ki so na koncu pripeljale do cepiva, spregovoril za spletno stran WHO. Ob predani ekipi strokovnjakov, ki se ni vdala tudi, ko niso napredovali, kot bi si želeli, je izpostavil svojega delodajalca, podjetje, ki je milijone pošiljalo v program, ki se je le počasi prebijal in ene faze v drugo. 

"Imel sem srečo, da sem lahko bil zraven vse od začetka raziskovanja pa skoraj do konca kliničnih študij," pravi. Potem se je upokojil. A ker razvoj cepiv traja tako dolgo, številni njegovi kolegi ne dočakajo njihove dejanske implementacije.

Na vprašanje, zakaj je trajalo tako dolgo, da je bilo cepivo razvito, s prstom pokaže na "nasprotnika" – parazit: "Imamo veliko cepiv proti virusom, imamo cepiva proti bakterijam. Nismo pa imeli cepiva proti parazitom. Glavna težava, ko imate na drugi strani parazita, je, da gre za kompleksne organizme. Zelo so odporni na obrambne mehanizme človeškega telesa, imajo učinkovite mehanizme, kako preživeti. Mislim, da je bila vse skupaj dobra učna ura tudi za znanstvenike, ki se lotevajo razvoja drugih cepiv."

Čeprav cepivo "ni popolno", je z doseženim zadovoljen: "Imelo bo velik učinek na javno zdravje, rešilo bo na tisoče življenj. In to je tisto, za kar smo delali – ne samo jaz, ampak na stotine ljudi, ki so bili v teh 30 letih vpleteni v proces. Ko sem prejel fotografijo, kako cepijo prvega otroka, sem bil presenečen, kako močno se me je dotaknila. Morda nekoliko nenavaden odziv. Seveda vem, kako pomemben trenutek je to, ampak vseeno – na fotografiji je "samo" otrok, ki ga cepijo. Ampak meni je ob pogledu nanjo začelo srce hitreje biti, čutil sem naval adrenalina. Mislim, da se je nekaj podobnega zgodilo še številnim drugim, vključenim v projekt. To je ogromen dosežek, zelo pomemben trenutek v boju z malarijo." Kot pravi, je to, da je njegovo delo danes postalo sredstvo, ki rešuje življenja, nekaj, o čemer je na začetku kariere lahko le sanjal.