Napad na WTC in Pentagon
Teroristične akcije so se začele s trčenjem dveh letal v 411 metrov visoka stolpa World Trade centra v New Yorku. V torek, 11. septembra, ob 8.42 po lokalnem času je v severni stolp trčilo letalo boeing 757 družbe American Airlines z 81 potniki in 11 člani posadke, 18 minut kasneje pa v drugi, južni nebotičnik še boeing 767, ki naj bi pripadal družbi United Airlines in je prevažal 65 ljudi. Obe letali sta bili na poti v Los Angeles. Približno uro po trčenju letala se je zrušil južni stolp, nekaj minut za tem pa se je zrušil tudi severni stolp.
Točnih podatkov o žrtvah takoj po napadih ni bilo, vedelo pa se je, da naj bi med reševanjem umrlo več kot 300 gasilcev, medtem ko so 78 policistov pogrešali. Po podatkih televizije CNN se je število žrtev v Pentagonu takrat gibalo okoli 800, vendar so oblasti v New Yorku že takrat domnevale, da je smrtnih žrtev več tisoč.
Župan Giuliani je na novinarski konferenci dejal, da so bolnišnice do poznega popoldneva sprejele 600 žrtev, med njimi 150 v kritičnem stanju. Mesto je bilo praktično zaprto, obratovale so le nujne službe, kot so gasilci, policija in bolnišnice, ki so pozivale ljudi, naj darujejo kri za množico poškodovanih. Vrste darovalcev so se vile okoli bolnišnic, darovalci v vrstah pa so čakali tudi po 4 ure. Washingtonski župan Anthony Williams pa je razglasil izredne razmere tudi v ameriški prestolnici.
Letalo v Pensilvaniji
Letalo United Airlinesa, ki je bilo na poti iz Newarka v New Jersey proti San Franciscu pa je ob 10.29 strmoglavilo blizu Somerseta v Pensilvaniji. Na krovu boeinga 757 je bilo 45 ljudi, letalo pa naj bi bilo sicer preusmerjeno proti Camp Davidu v državi Maryland, kjer navadno počitnikuje ameriški predsednik. Preživelih ni bilo.
Prišlo je tudi do napada na Pentagon, kjer je okoli 9.35 strmoglavilo letalo, kar je, po poročanjih očividcev, povzročilo veliko eksplozijo, ki je sprožila požar. Letalo, ki je strmoglavilo v bližini pristajališča za helikopterje, je, kot je poročala novinarka vojaškega časopisa Stars and Stripes, povzročila tako močno eksplozijo, da jo je vrglo na tla. V stavbi se je zadrževal tudi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Letalo, ki je poletelo z washingtonskega letališča, je imelo na krovu 58 potnikov in 6 članov posadke.
Govor ameriškega predsednika
Ameriški predsednik George Bush je v nagovoru Američanom izrazil obžalovanje nad smrtjo "tisočev ljudi" v terorističnih napadih v ZDA. Napovedal je odločen ameriški odgovor proti tistim, ki "stojijo za tem zlim dejanjem", in proti državam, ki jim nudijo zatočišče. Obljubil je še, da bodo našli odgovorne za napade in jih privedli na zatožno klop. Vsem žrtvam in njihovim bližnjim pa je ameriški predsednik izrazil sožalje.
Bush je v svojem drugem nagovoru narodu, ki ga je imel v Ovalni pisarni v Beli hiši, poudaril, da "teroristični napadi sicer lahko pretresejo temelje naših najvišjih poslopij, ne morejo pa načeti temeljev Amerike". Močno podporo predsedniku Bushu je izrazil tudi nekdanji predsednik Bill Clinton, ki je Američane pozval naj podprejo ukrepe, ki jih bo Bush zagotovo sprejel.
Izredno stanje
V New Yorku in Washingtonu, pa tudi v nekaterih drugih večjih ameriških mestih so evakuirali vsa poslopja ameriških vladnih ustanov, pa tudi poslopje Združenih narodov v New Yorku. Po podatkih tujih agencij evakuirali tudi ameriško veleposlaništvo v litovski prestolnici Vilnius in v argentinskem Buenos Airesu, na Dunaju pa so okrepili varnostne ukrepe na vseh ameriških objektih in letališču.
V ZDA je bil prekinjen letalski promet, pa tudi železniški promet med Washingtonom in Bostonom. Ameriške oblasti so iz varnostnih razlogov zaprle tudi mejo z Mehiko. Organizacija za nadzor letalskega prometa v evropskem zračnem prostoru (Eurocontrol) je odpovedala vse polete iz Evrope proti ZDA. Dnevno iz Evrope čez Atlantik poleti približno 500 letal, na vsakem pa je povprečno po 400 potnikov.
Preiskava že poteka
Preiskovalci so takoj po napadih osredotočili predvsem na povezave s savdskim milijarderjem Osamo bin Ladnom. Pomagali so si s prestreženimi infromacijami med podporniki bin Ladna ter s pogovori iz brezžičnih telefonov potnikov ugrabljenih letal, ki so se zaletela v World Trade Center in Pentagon.
Ameriške obveščevalne službe so prestregle komunikacije med bin Ladnovimi privrženci, v katerih naj bi ti razpravljali o napadih na WTC ter na Pentagon, je za ameriško agencijo AP kmalu potrdil republikanski senator iz Utaha Orrin Hatch. Po poročanju izraelskih medijev je Bin Laden nedolgo pred napadom zagrozil z napadom na ZDA brez primere zaradi ameriške podpore Izraelu. Savdskega milijonarja Osamo bin Ladna, ki se skriva v Afganistanu, pa ameriške oblasti sumijo tudi napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998.
Vojska v najvišji pripravljenosti
Ameriška mornarica je iz vojaških pristanišč proti New Yorku in Washingtonu poslala letalonosilke in rušilce, oborožene z vodljivimi izstrelki, predsednik ZDA George Bush pa je naznanil najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti.
Ladje so izplule iz svojih oporišč, da bi pomagale s svojimi medicinskimi zmogljivostmi in obrambo pred morebitnimi novimi napadi. V najvišji stopnji pripravljenosti so bile tudi vse jedrske elektrarne v ZDA, kot tudi jedrski reaktorji za raziskovalne namene. Ameriška vesoljska agencija NASA je zaprla tudi vesoljsko izstrelišče Cape Canaveral na Floridi.
