S polaganjem vencev in cvetja na spominska obeležja, zvoki siren in govori so danes po vsej Srbiji obeležili enajst let od začetka Natovega bombardiranja tedanje Zvezne republike Jugoslavije. Napadi so se na ukaz tedanjega generalnega sekretarja Nata Javierja Solane začeli malo pred 20. uro 24. marca 1999 in so trajali 78 dni.
Zračni napadi zveze Nato, za katere zavezništvo ni imelo podpore Varnostnega sveta ZN, so trajali neprekinjeno enajst tednov. Po različnih ocenah so terjali med 1200 in 2500 življenj, v njih pa so bili tudi močno poškodovani infrastruktura, gospodarski objekti, šole, zdravstvene ustanove, medijske hiše in kulturni spomeniki.
Napadi so sledili neuspešnim pogovorom o reševanju krize na Kosovu v francoskem Rambouilletu in Parizu februarja in marca 1999. Končali so se 10. junija s sprejetjem resolucije 1244 VS ZN. Dan pred tem so predstavniki Nata in jugoslovanske vojske podpisali dogovor o umiku jugoslovanskih enot s Kosova in prihodu mednarodnih sil na območje.
Po nekaj neuspelih diplomatskih poskusih se je kriza končala ob posredovanju tedanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija in ruskega premiera Viktorja Černomirdina, posebnega odposlanca tedanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina.
Srbski minister za obrambo Dragan Šutanovac je ob obletnici obiskal Valjevo in se poklonil tamkajšnjim žrtvam bombardiranja. Srbski patriarh Irinej je vodil zadušnico v cerkvi sv. Marka v središču Beograda, ki se je začela opoldne, ravno ko so v prestolnici in tudi po drugih mestih širom Srbije zadonele sirene z znakom za konec zračne nevarnosti.
Medtem ko so se v Srbiji spominjali žrtev bombardiranja, je premier sosednjega Kosova Hashim Thaci danes ocenil, da je Natovo bombardiranje utrlo pot za razglasitev neodvisnosti Kosova. 78-dnevni napadi so namreč po njegovih besedah osvobodili Kosovo in ustvarili pogoje za oblikovanje kosovske "države in demokratične identitete".
"Državljani Kosova ter svobodne in demokratične institucije najmlajše države v Evropi so hvaležni vsem svetovnim političnim in vojaškim voditeljem za veliko in neomejeno podporo v tistih najodločilnejših trenutkih," je še dejal.
Na Kosovu protesti
Na nemirnem, večinsko srbskem severu Kosova pa je danes protestiralo več tisoč Srbov, ki nasprotujejo načrtovani strategiji kosovske vlade za sever Kosova. Po mnenju protestnikov gre za "sovražni ukrep" proti srbski manjšini in "največjo prevaro", katere cilj je etnično čiščenje Srbov na severu Kosova.
Protestniki so se zbrali v Kosovski Mitrovici. Množica je med drugim zatrdila, da Srbi, ki naj bi jih bilo na Kosovu kakih 40.000, izvedbe omenjene strategije - označili so jo tudi kot neke vrste bombardiranje, s katerim se jim vsiljuje (kosovska) albanska vlada - ne bodo dovolili.
Osnutek strategije za sever Kosova sta v začetku meseca skupaj predstavila kosovska vlada in mednarodni civilni urad v Prištini, ki povezuje države, ki so priznale neodvisnost Kosova. Strategija naj bi predvsem sever Kosova integrirala v institucije kosovske države ter zagotovila varnost in gospodarski razvoj območja.
Kot je pojasnil kosovski premier Hashim Thaci, strategija temelji na štirih stebrih – krepitvi pravne države, decentralizaciji, ustanovitvi občine Severna Mitrovica in izvedbi volitev v Leposaviću, Zubinem Potoku in Zvečanu. Kot je dodal, to pomeni krepitev prisotnosti misije Eulex na severu Kosova, pa tudi večjo navzočnost
