Vlada s tem, ko bo tri zakone s področja trga dela, ki med drugim uvajajo malo delo, znižujejo odpravnine in skrajšujejo odpovedne roke, poslala v nadaljnjo obravnavo brez soglasja sindikatov, sproža proces, "ki je lahko nepredvidljiv", opozarjajo v ZSSS. Menijo, da spremembe ne bodo izboljšale konkurenčnosti gospodarstva.
"To je nehumano početje vlade. Politiki ustvarjajo neprijazno okolje za delavstvo," se je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič odzval na izid torkovih pogovorov socialnih partnerjev o spremembi zakona o delovnih razmerjih, zakonu o malem delu in zakonu o urejanju trga dela.
Predlog novele zakona o delovnih razmerjih postopno znižuje odpravnine na eno petino osnove (povprečje plače v zadnjih treh mesecih) za vsako leto dela pri delodajalcu ne glede na delovno dobo in skrajšuje odpovedne roke. Delavec z minimalno plačo in 15 leti delovne dobe bo po izračunih ZSSS prikrajšan za okoli 1400 evrov, delavec s 25 leti delovne dobe pa za okoli 3000 evrov.
Bodo najbolj prizadeti starejši delavci?
Semolič meni, da ni razloga za takšen ukrep, saj ne bo izboljšal konkurenčnosti gospodarstva. Za to bi se bilo po njegovem mnenju treba osredotočiti na nove izdelke, nove trge, inovacije. Nižje odpravnine in odpovedni roki bodo po njegovem mnenju najbolj prizadeli tiste, ki jim je najtežje – starejše delavce, ki bodo izgubili delo. "Očitno si je vlada zadala cilj, kako doseči lažje, hitrejše in cenejše odpuščanje."
"To je nevarna igra politikov. Sprožajo proces, ki je lahko nepredvidljiv. Potem pa se bomo čudili, kako so se zgodile stvari, ki jih ni bilo mogoče nadzorovati," opozarja in napoveduje, da bo "vroče že poletje, ne šele jesen".
Gre za prvi primer, ko bodo spremembe zakona o delovnih razmerjih "male delavske ustave", sprejete brez soglasja sindikatov, pravi Semolič.
Priznava sicer, da je v pogajanjih o pokojninski reformi prišlo do umiritve, kar se tiče pritiskov po čim prejšnjem sprejetju sprememb. Naslednjič naj bi se partnerji srečali 3. julija.
Zakon o malem delu neustaven?
ZSSS nasprotuje tudi predlogu zakona o malem delu, ki je po njihovem mnenju protiustaven. "Če bo sprejet v predlagani obliki, bomo vložili zahtevo za oceno ustavnosti," napoveduje izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. V sindikatu menijo, da je zakon neskladen z zakonom o delovnih razmerjih v delu, ki podaja definicije.
Prepričani so, da bo predlagano malo delo povečalo prekerne oblike dela. Navajajo podatke nemškega sindikata DGB o posledicah malega dela v Nemčiji, kjer so med drugim upadle zaposlitve s polnim delovnim časom z obveznim socialnim zavarovanjem, tovrstno delo pa je zaznamovalo nizko plačilo, neenake možnosti teh delavcev glede ugodnosti in možnosti za napredovanje.
Malo delo tudi ni privedlo do napovedane množične legalizacije dela na črno in ne do zaposlovanja brezposelnih z obveznim socialnim zavarovanjem, je ugotovitve nemških kolegov navedel sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije pri ZSSS Goran Lukič.
ZSSS je po torkovih pogajanjih pripravila publikacijo, imenovano "Črna knjiga o Sloveniji – tako imenovani delavski državi". V njej opozarja na konec socialnega dialoga v Sloveniji, za položaj pa krivi vlado in ministrstvo za delo. Opozarja med drugim na gospodarski kriminal, razlike med odpravnino delavcem ter poslancem ali managerjem, neplačevanje socialnih prispevkov, kršitve delovne zakonodaje, (ne)zaposlovanje brezposelnih in na razkorak med minimalno plačo ter plačami menedžerjev.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.