Življenje ob prometni cesti lahko vpliva na zdravje

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so predstavili kazalce okolja, povezane s prometom v Sloveniji. Nataša Kovač iz Arsa je ob tem povedala, da je cestni promet vir večine izpustov toplogrednih plinov. Tako v Sloveniji kot v preostalih članicah EU pa se ti izpusti od leta 2008 oz. zaradi vpliva recesije počasi zmanjšujejo. Tako bo Slovenija po besedah Kovačeve dosegla cilje Kjotskega protokola, ki predvideva omejevanje izpustov toplogrednih plinov.

Do leta 2008 je naraščal obseg cestnega motornega prometa, ki je bil tudi eden od dejavnikov naraščajočega onesnaževanja, vendar se je po začetku recesije leta 2008 ustalil. Tudi največje investicije države so se osredotočile na državne ceste, zaradi česar so manj konkurenčne različne oblike javnega prevoza, kot sta avtobusni in železniški promet, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju onesnaženosti, pravi Kovačeva.

Tudi številni cilji, ki jih je postavila bela knjiga EU, so zato težko dosegljivi. Ob tem je Kovačeva izpostavila predvsem cilj, da Slovenija do leta 2020 doseže 10-odstotno rabo obnovljivih goriv v energetiki. Po zadnjih podatkih Kovačeve Slovenija trenutno dosega le dvoodstotno rabo biogoriv, najbližje postavljeni meji pa je trenutno Slovaška.

Kakovost zraka še vedno problematična

Onesnaževanje zraka zaradi prometa se sicer zmanjšuje, kakovost zraka pa še vedno ostaja problematična, je dejala Kovačeva. Najbolj problematični so izpusti dušikovih oksidov in prašnih delcev, predvsem ob najbolj obremenjenih cestah in v mestih.

Sicer pa je onesnaževanje prometa razlog tudi za številne bolezni. Po podatkih Petra Otorepca z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) živi v Ljubljani skoraj polovica prebivalcev v bližini prometnih cest. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku ob prometnih cestah pa poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih ter pogostost bolezni srca in ožilja pri odraslih. Izpostavljenost hrupu lahko povzroči veliko vznemirjenost in resne motnje spanja, je še dodala Sonja Jeram z IVZ.