Že deset let pomagajo ljudem brez zavarovanja

Pred 10 leti je v Ljubljani svoja vrata odprla ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. V preteklosti so med obiskovalci prevladovali brezdomci, Romi in izbrisani, je povedal vodja ambulante Aleksander Doplihar. Pojasnil je, da so ob odprtju menili, da je ta rešitev kratkotrajna in da bo država poskrbela za zdravstveno zavarovanje vseh ljudi, a ta problem ostaja.

V zadnjem času pa pri njih išče pomoč vse več ljudi, ki so zaradi krize ostali brez službe oz. jim delodajalci niso plačevali zavarovanja in je zato njihova pravica koriščenja obveznega zdravstvenega zavarovanja zamrznjena. Tako so, kot je povedal Doplihar, velika kategorija ljudi, ki obiskujejo ambulanto, nekdanji obrtniki. In medtem ko je novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bila sprejeta jeseni, poskrbela za obvezno zdravstveno zavarovanje otrok in družinskih članov obrtnikov, ki so bili po njem zavarovani, pa so pozabili na otroke, ki že prej niso bili zavarovani, to so otroci delavcev in Romov, je opozoril Doplihar. Pri tem meni, da bi morali biti otroci izvzeti iz zavarovanja in biti samostojno popolnoma zavarovani.

Večina bolnikov, ki jih sprejmejo v ambulanti, ima sistemske bolezni, povezane z alkoholizmom in kajenjem, je povedal Doplihar. Veliko je bolnikov z okvarami srca in ožilja, veliko jih ima tudi psihične težave. V desetih letih obstoja so v ambulanti tako po Dopliharjevih besedah obravnavali praktično vse kronične in nalezljive bolezni. Število uporabnikov te ambulante narašča. Stalne kartone ima na ambulanti med 800 in 900 ljudi, lani so opravili približno 10.000 zdravstvenih storitev. A skupaj z mariborsko ambulanto pokrijejo le 30 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki so nezavarovani, opozarja. Teh je po državnih statistikah okoli 100.000.

Ker ambulanto večinoma financira Mestna občina Ljubljana, je ta praviloma odprta za ljudi iz ljubljanske regije. Tako bi potrebovali dodatne tovrstne ambulante še v Kopru, Kranju, Celju in Novem mestu. Doplihar si sicer želi, da tem ambulantam sploh ne bi bilo treba delovati in da bi država z univerzalnim prispevkom vse bolnike zdravila v javni zdravstveni mreži.