Nova uredba: krajšanje čakalnih dob in bolj dostopni prvi pregledi

Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Uredba predstavlja ključni dokument ministrstva za zdravje, poudarja ministrstvo. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je povedala, da uredba določa, kaj in po kakšnih cenah se bo letos financiralo iz zdravstvene blagajne. Poudarila je, da je uredba pripravljena v sodelovanju z ZZZS in Združenjem zdravstvenih zavodov.

"Uredba poleg tega, da skrbi za stabilnost sistema in zagotavlja izvajanje programov, zasleduje tri cilje: dostopnost, vzdržnost in kakovost zdravstvenega sistema. Ukrepi so usmerjeni na tri področja: na primarno raven, da ima vsak pacient na razpolago osebnega zdravnika, na specialistično ambulatno dejavnost, v okviru katere zmanjšujemo število nedopustno čakajočih in na področje t.i. prospektivnih programov, kjer optimiziramo obseg programa," je povedala Prevolnik Ruplova.

Pri pripravi uredbe so upoštevali več kot 200 predlogov, ki so jih prejeli s strani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Večja dostopnost do izbranega osebnega zdravnika

Uredba na primarni ravni naslavlja problem neopredeljenih in spodbuja večjo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika. Med drugim se tega loteva z uvedbo 15 ambulant specializantov zadnjega letnika študija, ki bodo delovale pod enakimi pogoji kot ambulante specialistov družinske medicine. 

"To omogočamo s tem, da specializantom družinske medicine v zadnjem, četrtem letniku, ki že lahko opredeljujejo paciente, dajemo svoj tim. Ta je popolnoma enak tistemu, ki ga imajo specialisti družinske medicine. S tem jim nudimo enako kakovost dela in prostor. Verjamem, da bodo s tem specializanti motivirani, da opredeljujejo svoje paciente," je povedala ministrica. Na takšen način bi dostop do osebnega zdravnika omogočili tudi do 16.000 dodatnim ljudem. 

V uredbi predvidevajo tudi dodatna sredstva, ki jih na podlagi poziva lahko prejeme do 100 ambulant družinske medicine, ki se bodo odločile za dodatno opredeljevanje pacientov in nov standard dela, po katerem bo v tim vključena ena diplomirana medicinska sestra. "Z novim standardom ambulante želimo doseči celovito timsko obravnavo po protokolih za obravnavo bolnikov."

Spodbude za večjo dostopnost do prvih pregledov

Glede ukrepov za zmanjšanje nedopustnega števila čakajočih in za skrajšanje povprečne dobe čakanja je dejala, da je ključen ukrep spodbujanje izvajanja prvih pregledov, kjer so za vsako specialnost določili minimalno število pregledov na osnovi podatkov iz preteklih let. "Prvi pregledi so tisti, ki pacientom omogočajo vstop v zdravstveni sistem."  Tako je v uredbi pri vsaki zdravstveni dejavnosti določeno najnižje število prvih pregledov, ki jih bo morala vsaka ambulanta opraviti v letošnjem letu. Za ginekologijo je predvideno najmanj 2100 pregledov, za infektologijo 4085, za okulistiko 2615, za ortopedijo pa 3254.

Ministrica sicer priznava, da je možno je, da se bodo v okviru tega sicer podaljšale čakalne dobe na ostale posege, kontrolne preglede in nadaljnje obravnave. "Ampak pomembno je, da vsak pacient čimprej pride do prvega pregleda. To je bistvenega pomena za hitro in učinkovito zdravljenje. V kolikor bo izvajalec doseg minimalno število prvih pregledov, bomo ceno prvih pregledov dvignili za 30 odstotkov."  Če zahtev ekipa ne bo dosegla, bodo izvajalcu odvzeli delež programa v višini deleža neopravljenega minimalnega števila prvih pregledov, vendar do največ 10 odstotkov.

Vzpostavitev sistema nedopustno čakajočih

Uredba uvaja nov način obravnave čakajočih, in sicer bo izračunan faktor relativno čakajočih oz. razmerje med dejanskim številom dni čakanja in najdaljšo dopustno čakalno dobo glede na stopnjo nujnosti. Na podlagi tega bo vzpostavljen seznam najdlje nedopustno čakajočih, oskrba pa bo najprej ponujena tistim, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti. Za obravnavo pacientov iz tega seznama bodo izvajalci tudi dodatno stimulirani.

Z uredbo se krepi tudi samostojnost direktorjev javnih zavodov pri upravljanju tistih programov, ki imajo vsaj enega nedopustno čakajočega. S tem jim ministrstvo izkazuje zaupanje, izvajalcem pa prepušča, da samostojno zastavijo program skrajševanja čakalnih vrst. Pri izvajanju teh programov bodo lahko uporabili ves razpoložljivi kader in ga nagradili v okviru zakonskih predpisov.

Zagotovitev večje dostopnosti nujne medicinske pomoči

V prihajajočem obdobju bo preoblikovana tudi mreža nujne medicinske pomoči, pravijo na ministrstvu. Z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov bodo akutno bolni prejeli hitrejšo oskrbo, po drugi strani pa na ta način razbremenjujemo urgentne centre, ki so namenjeni življenjsko ogroženim pacientom. Satelitski urgentni centri bodo kadrovsko in tehnično opremljeni za zagotavljanje hitre in kakovostne nujne obravnave pacientov bližje domu.

Z uredbo bo uveden tudi t. i. srečevalni sistem, s katerim zagotavljamo takojšnje, hitre odzive nujnih reševalnih vozil in hkrati razbremenjujemo dežurnega zdravnika, ki bo odslej na teren odšel le takrat, ko bo to zahtevalo stanje pacienta. Intervencije bo izvajal skupaj z diplomiranim zdravstvenikom, v vozilu urgentnega zdravnika. S tem bo večja tudi njegova razpoložljivost v ambulanti.

Plačilo urgentne dejavnosti po realizaciji 

Uredba predvideva plačilo urgentne dejavnosti po realizaciji - torej vseh opravljenih storitev na urgenci. Plačilo po realizaciji je predvideno tudi za zobno protetiko in zobozdravstvo za otroke in mladino ter tudi vse druge zdravstvene storitve za otroke in mladostnike. Vse opravljene storitve bodo plačane tudi na področju gastroenterologije in celostne rehabilitacija za slepe in slabovidne.

Predvidena je širitev ambulant družinske medicine z 7,1 ekipo, pa tudi fizioterapije z dodatnimi 28 ekipami, dispanzerjev za mentalno zdravje z dodatnimi sedmimi ekipami, pri zobozdravstvu za odrasle pa je predvidena širitev z dodatnih 21,2 tima.

Na ministrstvu ob tem načrtujejo tudi merjenje efektivne obremenitve nosilcev zdravstvene dejavnosti s strani izvajalcev. Hkrati želijo vodstvom zdravstvenih zavodov omogočiti samostojnost pri izvajanju programov.

Ministrstvo bo odločanje o tem, za kateri program lahko direktor sklepa podjemne pogodbe z lastnimi zdravstvenimi delavci, s sklepom preneslo na direktorje zavodov, ministrstvo pa bo v posebnem sklepu določilo kriterije, in sicer pozitivno poslovanje na programu in skrajševanje dobe čakanja oziroma števila nedopustno čakajočih. Programe, ki so v uredbi imenovani kot nacionalni prioritetni programi, bodo potrdili sveti zavodov.

Bodo pa na ministrstvu od vodstev zahtevali pripravo akcijskih načrtov za obvladovanje čakalnih vrst po posameznih oddelkih in izvajalcih.

Združenje zdravstvenih zavodov pozdravlja sprejem uredbe o programih storitev obveznega zavarovanja

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pozdravljajo sprejem uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Še posebej podpirajo vključitev predlogov izvajalcev, ki se nanašajo na povečano dostopnost do osebnega zdravnika, je sporočilu za javnost poudarila v. d. direktorice združenja Tatjana Jevševar.

V združenju po njenih besedah podpirajo tudi izboljšano dostopnost na področju duševnega zdravja ter zmanjšanje čakalnih dob pri fizioterapiji. Na sekundarni ravni zdravstva pa podpirajo ukrepe za zmanjšanje čakalnih dob in povečanje dostopnosti, s poudarkom na večji realizaciji perspektivnih primerov.

"Izjemno nas veseli, da se začenja urejati tudi področje nujne medicinske pomoči na primarni ravni, kar bo razbremenilo preobremenjene urgentne centre v bolnišnicah," je poudarila Jevševarjeva. Z zadovoljstvom v združenju ugotavljajo tudi, da je ministrstvo v uredbo vključilo plačilo programa urgentnih centrov po realizaciji, kar je bila večkratna pobuda in opozorilo združenja.

Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa so sporočili, da uredbe še ne morejo komentirati, saj z njeno vsebino še niso seznanjeni. Načeloma pa zavod pozdravlja vse ukrepe, ki krepijo javni zdravstveni sistem v Sloveniji in zagotavljajo boljšo dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so poudarili.