Zdravniška zbornica vladi: kljub obljubam sprememb v zdravstvu še ni

Sistemske spremembe v zdravstvu so zato nujne, ob 100 dneh delovanja aktualne vlade opozarjajo na Zdravniški zbornici Slovenije. "Brez njih se stanje ne bo izboljšalo," so tudi jasni.

Med drugim so izpostavili, da so se na politike obrnili že pred volitvami ter jih tudi takrat že pozvali, da je razumevanje in vzdrževanje javnega zdravstva nuja, saj so v Sloveniji zaradi pomanjkljivosti v plačilnem sistemu tako bolniki kot zaposleni še vedno žrtve administrativnih omejitev, pomanjkljive in razdrobljene digitalizacije ter slabih pogojev za opravljanje zdravstvenih storitev. 

Zato na Zdravniški zbornici pozivajo, naj se čim prej uvede nov ali spremenjen način financiranja javnega zdravstva, ki bo prilagojen zdravniški naravi dela. S tem bi delavcem, ki odločajo o reševanju življenj, izkazali tudi ustrezno mero spoštovanja. "To bo tudi osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov, znotraj slovenskega zdravstvenega sistema." Kar je nujno, saj nam, če se primerjamo z drugimi državami Unije,  primanjkuje več kot tisoč zdravnikov.

S prenovo plačilnega sistema v slovenskem javnem zdravstvu si želijo med drugim doseči ustreznejšo in hitrejšo obravnavo pacientov, saj bi pacient z reformo pridobil možnost izbire katerekoli zdravstvene storitve od kateregakoli izvajalca – ta pravica bi se namreč zagotavljala iz temu namenjenih javnih sredstev. V nekaterih primerljivih evropskih državah se iz javnega denarja že regulirajo javne zdravstvene službe tako državnih kot zasebnih izvajalcev.

Poleg tega si želijo ureditve enotnega informacijskega sistema slovenskega zdravstva, ki bi lahko poleg izboljšanja tudi pocenila delovanje, hkrati pa doprinesla k informiranosti bolnikov, optimizacijo obravnav in obvladovanje zdravstvenega sistema.

S poznimi javnimi objavami strokovnjakom onemogočajo sodelovanje

Na vlado so naslovili tudi kritiko poznih javnih objav interventne zakonodaje, ki je bila v nekaterih primerih dostopna šele na dan obravnave na vladi, s tem pa so v parlamentu onemogočili vključevanje strokovnih poklicnih druženj in drugih deležnikov.

"Prav tako zakonske spremembe napovedujejo predvsem podzakonske akte, ki spremenjeni zakonodaji ne sledijo pravočasno in so objavljeni tik pred začetkom njenega izvajanja, kar povzroča težave pri njihovi poenoteni uveljavitvi," so bili še jasni, k temu pa dodali, da bi morali biti podzakonski akti predstavljeni ali skupaj z interventnim zakonom ali pa vsaj 14 dni pred uveljavitvijo, saj se "v nasprotnem primeru izgublja dragoceni čas". Zato bodo lahko njihovo učinkovitost ocenili šele čez nekaj časa.

Kljub temu so na zbornici enotni – intervencijski zakoni prinašajo nujne, a zasilne rešitve. "Pogrešamo vsaj začetek sistemskih sprememb," so zato še enkrat izpostavili in dodali, da bi se morala njihova priprava zaradi dolgotrajnosti postopkov začeti že ob začetku mandata vlade, vanjo pa bi morali biti nujno vključeni tudi prebivalci, bolniki in strokovna javnost. 

Kaj pravi vlada?

Vlada pa je v nasprotju s tem danes sporočila, da je z zavzemanjem za "krepitev socialne države, javnega zdravstva, s pomočjo prebivalstvu in gospodarstvu v negotovih razmerah" zadovoljna. Prepričani so, da se njihove predvolilne obljube uresničujejo, so še zapisali ob praznovanju svojega delovanja. 

Ob tem je Loredan povedal, da bodo prekinili 30-letni urok, da se v slovenskem zdravstvu nič ne da spremeniti. Od 1. septembra so vse storitve v zdravstvu plačane, v roku pol leta pa bo uvedena digitalna platforma, prek katere se bo vsak lahko prijavil na storitev tam, kjer bo čakalna doba najkrajša. V kratkem naj bi bila pripravljena tudi vladna pogajalska izhodišča, ki bodo urejala povsem porušena razmerja plačnega sistema v zdravstvu, so sporočili iz parlamenta.