'Sodba v zadevi Bavčar ne bo napisana v 30-dnevnem roku, bo pa napisana v razumnem roku'

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je povedal, da sodnica senata, ki mora spisati sodbo v ponovljenem sojenju Igorju Bavčarju v zadevi Istrabenz, dela (tudi v svojem prostem času) in bo tudi v prihodnje storila vse, da "razprava o zastaranju zadeve ne bo postala realna opcija". V tem trenutku tako po njegovem mnenju "ni razloga za paniko".

Celotna zadeva je sicer po Pogačnikovih besedah zelo obsežna, zato sodba ne bo mogla biti napisana v za to priporočenem roku. "Bova pa sodnica in jaz poskrbela, da bo napisana v razumnem roku," je dejal in dodal, da napredovanje zadeve spremlja ves čas.

Kako obsežne so lahko sicer takšne zadeve, so na novinarski konferenci nazorno pokazali z 21 velikimi plastičnimi škatlami, v katerih je bil zložen eden izmed spisov iz najtežjih zadev, s katerimi se ukvarja sodišče, in nekaterimi sodbami, ki obsegajo tudi do 500 strani.

Ostro se je odzval na torkove izjave ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ko je dejal, da bo v primeru zastaranja storil vse, da bodo letele glave. Pogačnik je povedal, da ga je izjava presenetila, saj imamo v Sloveniji tri veje oblasti, med katerimi "ne obstaja nek hierarhični odnos", pa tudi zato, ker Klemenčiča šteje za vrhunskega pravnika.

Izjavo ministra je po Pogačnikovih besedah večina njegovih sodniških kolegov na okrožnem sodišču razumela kot napoved sankcij in ugotavljanja odgovornosti, za kar pa "v tem trenutku ni nobene realne podlage".

Hkrati je poudaril, da minister za kaj takega niti pristojen: "Odgovornost znotraj sodne veje oblasti ugotavljajo po predpisanih postopkih za to določeni organi, kot je denimo Sodni svet, ki imenuje in razrešuje predsednike sodišč. V postopku morebitne razrešitve predsednika sodišča minister za pravosodje sicer lahko ima predlagalno vlogo, zagotovo pa ni tisti, ki bi lahko odločal, kdo bo predsednik na nekem sodišču," je dejal. Dodal je, da je takšno ureditev sprejel DZ in ne sodstvo samo.

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča je predstavnike različnih vej oblasti pozval, naj ostanejo znotraj svojih pristojnosti, hkrati pa je dodal, da ne bo dovolil, "da kdorkoli, še preden je sodnik naredil kakšno napako, grozi z nečim, za kar sploh nima pristojnosti".

Pogačnik tudi pravi, da bi bil zmoten vtis, ki lahko nastane zaradi takšnih izjav ministra, namreč da ima kazenski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča resne težave z zastaranjem. Oddelek po njegovih besedah letno v delo prejme od 1100 do 1200 zadev, približno toliko jih tudi reši, pri tem pa je v letih 2014 in 2015 letno zastaralo po 20 zadev, pa še to so bile v 90 odstotkih krive objektivne okoliščine, je delal Pogačnik. Ob tem je poudaril, da imajo sodišča težave s sojenjem tudi zato, ker zakonodajalec nenehno spreminja zastaralne roke v kazenskih zadevah, kar v hitrost odločanja sodišč vnaša nemir in odpira zapletena pravna vprašanja.

Minister se za zdaj ne namerava odzvati.

Bavčar ni pionir na tem področju

Sicer pa Bavčarjev primer ni edini. Že pred skoraj dvajsetimi leti je ob pozivu v zapor nenadoma zbolel tudi Sandi Grubelič, nekdanji direktor podjetja Trend, ki je ogoljufal več kot 4000 ljudi. Ljudem je jemal denar in jim obljubil, da bodo v zameno dobili avto na posojo oziroma lizing, večina pa ni nikoli več videla ne denarja ne avtomobila. S tem naj bi zaslužil okoli 30 milijonov mark.

Sodišče ga je leta 1995 obsodilo na sedem let zapora, a je še vedno svoboden. Ko bi moral v zapor, je namreč zbolel - naj bi bil tako slabega zdravja, da je bilo njegovo življenje ogroženo, ugledni strokovnjaki pa so vsak mesec potrdili, da je zapor neprimerno okolje za takšnega bolnika.

Novinarji oddaje 24UR ZVEČER so razkrili, da sta ga vsa ta leta zdravila ista zdravnika: splošni zdravnik Janez Zupančič, sicer direktor Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ter zdaj že upokojeni kardiolog Andrej Cijan. Vsa ta leta sta pisla zdravniška potrdila, da ne more v zapor.

"Njegovo stanje je bilo vedno zelo resno predvsem zaradi zelo visokega in težko obvladljivega arterijskega pritiska, poleg tega pa je kazal tudi že znake popuščanja srca in neke oblike angine pektoris," je za oddajo povedal Cijan.

Prav angina pektoris je tudi Igorju Bavčarju preprečila, da odide v zapor, a če on danes že lahko igra košarko, Grubelič še dvajset let kasenej ni sposoben prestajanja katni, ker ima občasne slabosti in visok tlak.

"Arterijskega tlaka se ne pozdravi nikoli. Lahko ga samo obvladuješ z zdravili, ko pa prekineš terapijo, pa se spet poviša," je dejal Cijan in dodal, da bi sicer te terapije Cijan v zaporu lahko prejemal, a da če bi se zdravstveno stanje zapletlo, zdravstvena pomoč do njega ne bi mogla priti pravočasno.

"Seveda ta trditev ne drži, ambulante v slovenskih zaporih so del javne zdravstvene mreže in zaprte osebe so enako zdravstveno obravanavane kot ostali državljani (s to izjemo, da si ne morejo sami prosto izbirati zdravnika). V primeru kakršnega zapleta bi bila reakcija ustrezna," pa je za oddajo 24UR ZVEČER povedal direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Pojasnil je, da imajo vsi zaporniki isti dostop do vseh zdravstvenih storitev kot ljudje na prostosti in da do zapornikov v primeru zdravstvenih zapletov nujna pomoč pride enako hitro.

Še več, v zaporih so tudi na primer rakavi bolniki, pa prestajajo kazen. "Če bi šli po tem načelu, da ne more nihče v zapor, ker obstaja tveganje zapletov v njegovem zdravstvenem stanju, potem lahko slovenske zapore zapremo," je sklenil.