Slovensko zdravniško društvo (SZD) v primeru Šilih in Kajtna ni prejelo uradne pritožbe ali prošnje za obravnavo nastalega zapleta, je v intervjuju časnik Večer dejal predsednik SZD Pavel Poredoš. Sicer meni, da je šlo v primeru Kajtna "predvsem za procesno oz. organizacijsko napako". Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pa je opozorila, da je v zdravstvu "dostikrat problematičen neustrezen odnos zdravstvenega osebja do pacientov in njihovih bližnjih".

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik meni, da bi vodstva ustanov, stanovske organizacije in izobraževalne ustanove s področja zdravstva vprašanjem neustreznega odnosa zdravstvenega osebja morali posvetiti več pozornosti in "storiti vse, da se takšni primeri ne bi več ponavljali", piše na spletni strani urada varuha za človekove pravice.

Čebašek Travnikova zato poziva vse zdravstvene ustanove, "naj pregledajo, in če je potrebno, posodobijo postopke v primerih, ko je bližina smrti neizogibna". Na ta način bodo pokazali "spoštovanje do pacientov in njihovih bližnjih", saj je etičnost "v teh situacijah namreč najbolj potrebna in tudi pričakovana".

Poredoš je poudaril, da v zgoraj omenjenih primerih niso dobili uradne pritožbe, ker društvo nima veliko možnosti ukrepanja proti morebitnemu povzročitelju zdravstvene napake. Pri društvu deluje le častno razsodišče, ki lahko ukrepa z opominom ali v primeru hujše etične kršitve oz. malomarnosti tudi z izključitvijo. "Ločiti moramo med napako, ki je lahko posledica neznanja ali malomarnosti zdravnika, ali pa je zaplet nastal zaradi procesnih - organizacijskih napak," opozarja Poredoš. Prepričan je, da je le manjši delež napak povzročen zaradi nestrokovnosti ali malomarnosti.

'Šlo je za procesno napako'

"Menim, da je v primeru Kajtna šlo predvsem za procesno oz. organizacijsko napako. Smo pa zdravstveni delavci samo ljudje in ne bogovi v belem, zato se zmotam oz. morebitnim napačnim odločitvam ne moremo vedno povsem izogniti, toda storiti moramo vse, da bi bilo napak, ki se jih da preprečiti, čim manj. Najučinkoviteje nas pred tem varujeta znanje in čut odgovornosti“, je poudaril Poredoš.

Poredoš je dejal, da je sam prepričan, da bi bilo tožb in sodnih obravnav veliko manj, če bi prizadeti imeli možnost dobiti hitro in ustrezno informacijo iz prve roke. Prav zaradi slabe komunikcije pa se lahko ustvarja nezaupanje in se zadeve rešujejo neustrezno.

"Pridružujem se tistim, ki zagovarjajo, da tudi takrat, ko je majhna verjetnost, da bo bolnik zaradi napačnega postopka imel trajne posledice ali utrpel škodo, in še preden se bolnik zapleta zave, da se mu ga pojasni in se mu domnevni povzročitelj za nastali zaplet iskreno opraviči“, je še poudaril za omenjeni časnik.

Pravica do pritožbe

Glede pritožbenih postopkov je Poredoš poudaril, da možnost pritožbe zaradi nezadovoljstva z določeno storitvijo sodi med temeljne civilizacijske norme in je pomemben nadzorni mehanizem. "Toda sistem je učinkovit le, če so postopki natančno opredeljeni. Vsekakor pa sama formalizacija pritožnih postopkov še ne zagotavlja uresničevanja te pravice, če niso vzpostavljeni pogoji za njihovo implementacijo."

Po mnenju Poredoša so bolniki, kar je zelo pomembno, slabo obveščeni o možnosti pritožb. Prav tako pa je prisoten strah, da bolnik od institucije, kjer je zaplet nastal, ne more pričakovati pravične razsodbe. Bolniki tudi mnogokrat napačno menijo, da take pritožbe nimajo nobenega smisla, je zaključil Poredoš.