Marušič: Za akutno zdravljenje bolnikov bo poskrbljeno

Za zdravstvo je danes pester dan. Sestankovali so tako predstavniki vlade kot zdravnikov, veliko so govorili, glede določenih stvari so se strinjali, glede drugih spet ne. Pomembni akterji zdravniške zgodbe, torej minister za zdravje Dorjan Marušič, predsednik in podpredsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin in Damjan Polh ter predsednika Zdravstvenega sveta Rajko Kenda, so se zbrali pri predsedniku republike Danilu Türku. V pogovoru so izrazili zaskrbljenost, da bodo odpoklici soglasij zdravnikov za delo nad rednim delovnim časom imeli negativne posledice. Tako naj bi se poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, podaljšale bi se čakalne vrste, ogrožene pa bi bile tudi nekatere dejavnosti, ki so povezane s 24-urno zdravstveno oskrbo.

Kot so zapisali v kabinetu predsednika republike, so se sogovorniki strinjali, da je treba hitro ukrepati, kar naj bi pripeljalo do spremenjenega sistema dežurstev, hkrati pa je treba zagotoviti, da bodo uporabniki zdravstvenih storitev še naprej upravičeni do najvišje dostopne ravni zdravstvenih standardov in storitev.

Med možnimi rešitvami so omenili reorganizacijo integralne mreže dežurnih mest na osnovi strokovnih in organizacijskih izhodišč s povezovanjem med zdravstvenimi zavodi. Na ta način bi dosegli združevanje dežurnih mest na gravitacijskih območjih, v okviru katerih bi posamezni zdravstveni zavodi opravljali dežurstva določenih specialnosti.

Fides bolj odločen pri izjavah

Nemalo za sporočilom kabineta predsednika republike je svoje mnenje poslal tudi sindikat Fides, ki pa ni bil tako umirjen. "Vlada naj zdravnikom vrne, kar je vzela, in drži pesti, da so še pripravljeni delati kot doslej,“ je zapisal predsednik sindikata Konrad Kuštrin. Pravi, da je umik soglasij odgovor na vladno odločitev, da prepolovi plačilo za delo zdravnikov v najtežjih pogojih dela. "Vlada za sedaj ne ponuja nobenih rešitev," trdi Kuštrin.

Pravi, da je v zdravstveni blagajni, težki prek 2400 milijonov, državi zmanjkalo 12 milijonov in te so se politični odločevalci odločili vzeti ravno zdravnikom. Ti pa morajo po njegovih besedah zaradi izjemnega pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji nenehno delati, da zdravstveni sistem sploh deluje. Dodaja, da najbolj obremenjeni specialisti opravijo od 800 do 1000 in več nadur letno.

Kuštrin pravi, da bodo zdravniki tudi po prvem septembru redno delali, in sicer 40 ur tedensko kot vsi zaposleni in kot to določa zakon. Vsak posamezen zdravnik bo po svojih najboljših močeh poskrbel za vsakega bolnika, ki mu bo zaupan.

'Za nadurno delo so plačilo prepolovili le zdravnikom'

Kuštrin je poudaril, da so samo zdravnikom prepolovili plačilo za dežurno delo, saj so vsi drugi javni uslužbenci, ki delajo v
nedeljah, ob praznikih in ponoči še vedno polno plačani za nadure, kar se jim ne zdi pošteno. Kot je dejal, je za Fides edina rešitev v tem, da vlada novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju umakne.

Če bi zdaj začeli s pogajanji za spremembe kolektivne pogodbe, bi to vzelo preveč časa in problem do 1. septembra ne bi bil rešen. Sicer pa, tudi če bi vlada zakon umaknila, Kuštrin dvomi, da bi vsi zdravniki ponovno dali soglasja za dodatno nadurno delo. Razlog je predvsem to, da se je glede teh dežurstev v javnosti tako problematiziralo, da so nekateri zdravniki "rekli, da imajo tega zadosti," je pojasnil.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo zmanjkalo zdravnikov in kako bo potem organizirana nujna pomoč, pa je Kuštrin dejal, da je prepričan, da "noben zdravnik ne bo obrnil hrbta pacientu, ki bi se mu zaradi tega utegnilo poslabšati zdravje".

Vlada in ministrstvo naprej z reformo

Zdravstveni minister Marušič je povedal, da zakona ne more umakniti, ker to ni v njegovi pristojnosti, ker ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo. Po njegovem mnenju pa so bila dežurstva deviacija v sistemu plač. Marušič je zdravnike pozval, naj si vzamejo štiri mesece časa, da najdejo kakšne rešitve in ne da zaostrujejo razmere.

Na vprašanje, ali bodo bolnišnice lahko zagotovile nujno oskrbo, pa je minister na novinarski konferenci dejal, da so bolnišnice zagotovile, da bodo za akutno zdravljenje bolnikov lahko poskrbele. Kaj se bo dogajalo na drugih področjih, pa bomo videli po 1. septembru, je še dejal minister.

Sicer pa je minister Marušič danes sestankoval tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Minister za zdravje meni, da bo sredi letošnje jeseni predstavil zakon o zdravstveni dejavnosti in zakon o zdravstvenem zavarovanju. Tako bi ga lahko zakonodajalec sprejel v začetku prihodnjega leta.

"V tem smislu je vlada pred zaključnim delom priprav na zdravstveno reformo," so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Pahor in Marušič pa sta se posvetila tudi aktualnim problemom zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva. V tej luči sta se posvetila tudi opozorilom, ki jih dajejo ugledni zdravniki (npr.: Jasna Vončina in Rajko Kenda). Sklenila sta, da se jutri sestanejo na delovnem pogovoru. Pahor in Marušič se bosta poskušala s sogovorniki dogovoriti, kako po sprejetju zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja tudi dodatke za dežurstva, zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo.

Koliko zdravnikov je preklicalo soglasje o delu preko polnega delovnega časa?

Direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj je predstavila podatke o tem, koliko zdravnikov je v zadnjih tednih po posameznih zdravstvenih zavodih preklicalo soglasje o delu preko polnega delovnega časa.

Kot je navedla, je 1. avgusta v slovenskih bolnišnicah (celovitih podatkov niso prejeli od Splošne bolnišnice Jesenice, UKC Maribor in UKC Ljubljana) delalo 3049 zdravnikov. Redno zaposlenih zdravnikov, ki opravljajo dežurstvo, je bilo 1683, med katerimi jih je 1387 preklicalo soglasje za delo preko polnega delovnega časa.

Od sedmih koncesionarjev, ki delajo po bolnišnicah, ni noben preklical soglasja. Od 116 zdravnikov pogodbenikov pa jih je soglasje umaknilo 16. Po zdravstvenih domovih je umaknilo soglasje 1523 od 1985 redno zaposlenih zdravnikov. Od 211 zdravnikov, ki v zdravstvenih domovih delajo preko pogodbe, jih je soglasje umaknilo 24.

Po besedah Gregorič Rogljeve bi lahko pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva prišlo do težav v manjših zdravstvenih domovih – Črnomelj, Ribnica, Idrija, Koper, Litija in Logatec. Gregorič Rogljeva je napovedala, da bodo v naslednjem obdobju z vodstvi bolnišnic razpravljali o ukrepih, da bi uporabnikom zagotavljali čim manj moten dostop do zdravstvenih storitev. Poleg tega napoveduje tudi sestanke s predsedniki svetov bolnišnic z namenom, da bi jih z vidika nadzorne vloge vključili v razreševanje morebitnih negativnih posledic zaradi umaknjenih soglasij zdravnikov.

Zdravnik prejel prek 15 tisoč evrov plače

Ob vsem tem pa nekateri zdravniki še vedno dobro zaslužijo glede na ostale v javnem sektorju. V oddaji 24UR so poročali, da se je na lestvici zaslužkov v javnem sektorju treba spustiti kar do 30. mesta, da najdemo prve javne uslužbence, ki niso zaposleni v zdravstvu. Na vrhu lestvice pa je zdravnik, ki je zaposlen na onkološkem inštitutu. Junija je prejel 15.751 evrov rednega izplačila. Tudi njegovemu kolegu iz mariborskega kliničnega centra ne gre slabo – zaslužil je več kot 12 tisoč evrov, malo manj kot toliko pa je zaslužil zdravnik ljubljanskega kliničnega centra. Za primerjavo: predsednik vlade zasluži približno šest tisoč evrov.