'ZDR naj onemogoči ponovitev zgodb, kot je Vegradova'

Kot je po današnjih pogajanjih o predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, je sindikalna stran pri razlogih za izredno odpoved pogodbe s strani delavca podala nekatere predloge, ki bi popravili sedanje stanje in kršitve s strani delodajalcev.

Delodajalci so se po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igorja Antauerja zavzeli, da bi ZDR onemogočil ponovitev zgodb, do kakršnih je prišlo v gradbenem podjetju Vegrad, ko se je vodstvo družbe z izplačilom le dela socialnih prispevkov zaposlenim na neki način rešilo odgovornosti.

Sindikati naj bi tako predlagali, da lahko delavec poda izredno odpoved tudi, če ni prejel izplačanega le dela prispevkov in dela plač.

Delodajalci s tem po Antauerjevih besedah nimajo problemov. So pa postavili določene pogoje glede izvedbe teh rešitev, je poudaril. Na vprašanje, ali bodo pristali na zahteve sindikatov, če bodo ti potrdili njihov predlog razširitve nabora razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalcev, je odgovoril, da niso izsiljevali.

Delodajalska stran se je sicer zavzela, da bi bil med razlogi za izredno odpoved tudi ta, če delavec nadrejenega ne bi obvestil o svoji odsotnosti v 24 urah. Želi si tudi, da se med razloge vključi tridnevno neupravičeno odsotnost, medtem ko je bila ta doslej petdnevna.

Katere osebe veljajo za starejše delavce?

V zvezi z varstvom starejših delavcev so socialni partnerji danes opravili ostro razpravo o tem, katere osebe naj bi se definiralo kot starejše delavce, je pojasnil Zorko.

V obstoječi zakonodaji za starejšega delavca velja oseba, stara 55 let, je spomnil. V predlaganem ZDR pa naj bi bili starejši delavci tisti, ki imajo še pet let do izpolnitve pogoja za upokojitev, a ta rešitev ni dobila soglasja.

Antauer je povedal, da bi bilo to preveč zapleteno in da so zato vztrajali pri nominalni starosti. Na koncu so prišli do kompromisnega predloga, da se uveljavi prehodno obdobje do meje 58 let. Delodajalci so sicer predlagali daljše prehodno obdobje in 60 let, je izpostavil. Ob tem naj bi po kompromisnem predlogu za starejše delavce lahko veljali tudi mlajši od 58 let, ki so začeli delati zgodaj in bi dokazali, da imajo do upokojitve le še pet let.

Sindikati bodo predlog še preučili, je napovedal Zorko.

Starejši bi na mlajše morali prenašati izkušnje

V zvezi s starejšimi delavci se je sicer danes zapletlo še pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. V zvezi s tem bo ministrstvo za delo pripravilo nov predlog. Kakšen, ni znano.

Antauer je izpostavil, da so starejši zaradi dodatka na delovno dobo dražji od mlajših in da je to problem. Na vprašanje, kako se potem soočiti s staranjem prebivalstva in dejstvom, da bo treba delati dlje, je odgovoril, da bo treba poiskati rešitve, po katerih bodo starejši prenašali izkušnje na mlajše.

"Delodajalci konkurenčnost podjetja in gospodarstva na splošno vidijo skozi strošek dela, ne pa skozi sposobnost vodstva podjetij, da k večji dodani vrednosti, s tem pa k večji konkurenčnosti podjetja, prispevajo skozi vlaganje v nove izdelke, razvoj, ljudi, znanje," je tovrstne pomisleke zavrnil Zorko.

Poudaril je še, da je varstvo starejših pomembno, ker so ti ljudje tik pred upokojitvijo in so izredno težko zaposljivi. Njihovo število med brezposelnimi narašča, je dodal. Poleg tega je prepričan, da je mišljenje, da bi se zaposlovanje starejših, če se jih ne bi posebej varovalo, povečalo, zmotno. Država bi morala po njegovih besedah zaposlovanje starejših spodbujati z davčnimi spodbudami in spodbudami na področju socialnih prispevkov.

Socialni partnerji so se danes dogovorili tudi o intenziviranju pogajanj o reformi trga dela na račun manjše intenzivnosti pogajanj o reformi pokojninskega sistema. Podrobnosti sicer še niso dorekli.