Z zahtevo po referendumu je SIOS odgovorili na referendumsko pobudo društva za teorijo hendikepa o istem zakonu. Društvo se namreč zavzema, da bi iz predlaganega zakona umaknili člen o reprezentativnosti invalidskih organizacij na podlagi številčnosti članstva. Prav to pa je jabolko spora med invalidskimi društvi.
Pred desetimi leti je Katrin Modic po vnetju možganov oslepela in od takrat se lahko premika le s pomočjo drugih. Kemijska tehnologinja po poklicu in nekdanja raziskovalka se je odločila, da bo podpisala podporo za razpis referenduma, ki ga je predlagalo društvo za teorijo hendikepa: "Sem proti vsaki getoizaciji, spravljanju ljudi v različne inštitucije in domove," je povedala Modiceva.
Getoizacijo po njenem mnenju zagovarjajo tiste invalidske organizacije in društva, ki delijo invalide glede na njihove telesne in duševne pomanjkljivosti. Te organizacije, ali bolje njihovi predsedniki in sekretarji, združeni v svet invalidskih organizacij Slovenije, že več let dušijo tiste iniciative, ki invalide obravnavajo kot posameznike z individualnimi potrebami. "Ravno tu je problem, predvsem takrat, ko se neki član ne strinja s politiko svojega društva ima kar precej problemov, da uveljavlja storitve, ki jih potrebuje in ki jih to društvo izvaja," je povedala Klaudija Poropat iz društva za teorijo hendikepa.
Konec prejšnjega tedna je Svet invalidskih organizacij v državni zbor vložil protipobudo za razpis referenduma v podporo zakonu, ki bi uzakonil monopol tradicionalnih invalidskih organizacij na podlagi številčnosti članstva.
V ozadju referendumske protipobude invalidskih voditeljev je njihova bojazen, da bi temeljita revizija izvajanja storitev in programov, ki jih ponujajo invalidom, utegnila razkriti finančne nečednosti po vzoru Rdečega križa. Pokazala bi tudi, da invalidski voditelji znajo dobro poskrbeti predvsem zase in svoj krog privržencev, medtem ko se mora druga liga invalidov zadovoljiti s tretjerazrednimi storitvami.
