Med tem, ko stečaj pomeni konec poslovanja podjetja, pomeni prisilna poravnava neke vrste sanacijo. Za kupce stanovanj je slednje ugodnejše. Prof. dr. Lojze Ude iz Pravne fakultete v Ljubljani je povedal, da lahko kupci v prisilni poravnavi računajo, da bodo dobili stanovanja, saj gospodarski subjekt nadaljuje s poslovanjem.
Terjatve upnikov se znižajo, izplačilo se odloži in podjetje si lahko opomore. Odločitev o uvedbi prisilne poravnave je predvsem v rokah upnikov, ki imajo več kot 60 odstotkov terjatev, a zanje je stečaj večinoma ugodnejši. V stečajnem postopku imajo prednost zlasti hipotekarni upniki, to so tisti, ki imajo zavarovane svoje terjatve z vpisano hipoteko, še pojasnjuje dr. Ude. Prednost imajo torej banke in ne kupci. Kljub temu, da stečajni postopek že teče, se lahko spremeni v prisilno poravnavo.
Eno izmed štirih podjetij, ki so nasledniki Meblesa IMS in so zdaj v stečaju, Mebles d.o.o. je že bil v prisilni poravnavi, a je sodišče zaradi finančnih težav uvedlo stečaj. Nekdanji direktor tega podjetja Andrej Rezar je zaradi tega vložil pritožbo na višje sodišče, a ta še ni rešena. Če gre podjetje v stečaj, sodišče razproda vse njegovo premoženje, izkupiček, kolikor ga pač je, gre za poravnavo terjatev. Kot že rečeno imajo pred kupci prednost hipotekarni upniki.
Kot nam je povedala stečajna upraviteljica štirih podjetij Marta Kalpič Zalar, je sodni cenilec že končal z ocenjevanjem vrednosti premičnin. Številke niso spodbudne. Likvidnostna vrednost opreme, delovnih sredstev in zalog znaša dobrih 40 milijonov tolarjev. Za primerjavo, toliko so nekateri kupci odšteli za hiško v Zbiljskem gaju. V ceno nista všteta dva stroja, ki so ju naknadno odkrili, a tudi ta ne bosta bistveno zvišala vrednosti premičnin. Cenitev nepremičnin še poteka.
V stečajnem postopku si tako lahko še največ obetajo kupci, ki so pred stečajem dali vlogo za vpis lastniške pravice v zemljiško knjigo.
