Predsednik odbora DZ za kulturo, šolstvo in šport Branko Grims (SDS) je uvodoma pojasnil, da je namen vlade z novim zakonom odpraviti sedanje nevzdržne razmere v javnem zavodu, ki je po njegovem mnenju vse od sprejetja veljavnega zakona leta 1994 ves čas delovala kot vladna televizija. To svojo trditev pa je podkrepil s konkretnimi primeri političnih oz. cenzorskih posegov v televizijsko uredniško politiko v preteklih letih. Prenos proslave zasebnega podjetja Mercator, dogovarjanje urednika s takratnimi ministri ob referendumu o spremembah zakona o zdravljenju neplodnosti, koga povabiti v oddajo, cenzura pri poročanju o dejanski ceni novega vladnega leta, je naštel Grims.
V imenu predlagatelja je minister za kulturo Vasko Simoniti odgovoril zlasti na očitke, povezane z domnevnim poskusom sedanje vladne koalicije, da bi si politično podredila javno RTV. Osrednji očitek, da bo 21 članov v 29-članski nov programski svet RTV imenoval DZ, v katerem ima večino trenutna vladna koalicija, s čimer naj bi vlada imela odločilni vpliv na kadrovsko in programsko politiko javnega zavoda, je Simoniti zavrnil kot neutemeljenega.
Dejanski namen vlade je depolitizacija sedanjega sveta RTVS, v katerem je sicer imela svoje predstavnike civilna družba, vendar pa je politika ves čas delovala prek te "civilne družbe", je pojasnil minister. Zdaj pa bo zakonodajalec, ki bo v organe zavoda imenoval kompetentne, kredibilne in odgovorne ljudi, izmed kandidatov zbranih iz najširšega kroga ljudi, ves čas na očeh javnosti, prevzel pa bo tudi odgovornost za imenovanje, je pojasnil minister. V novem zakonu je zelo podrobno pojasnjeno, da sedanji in bivši politični funkcionarji ne bodo mogli biti člani programskega sveta RTV.
V nadaljevanju se je generalni direktor RTVS Aleks Štakul, ki se mu 24. maja izteče štiriletni mandat, zavzel za drugačno zakonsko ureditev, saj se je obstoječa pokazala kot toga in neustrezna, kar je že predstavil v strategiji razvoja in delovanja javne RTV, ki jo je DZ že potrdil. Zanikal pa je tudi navedbe, da je RTV v globoki krizi.
Kocijančič prepričan, da gre za podržavljanje zavoda
Predsednik sveta RTVS Janez Kocijančič je dejal, da ta organ ni imel še prave priložnosti sodelovati pri nastajanju zakona. Sicer pa je prepričan, da je zakon slab, saj se bo zmanjšal vpliv civilne družbe, dejansko pa zakon predvideva podržavljanje zavoda. Pričakuje, da bo koalicija sposobna in pripravljena še na premislek. Zavrnil pa je tudi očitke predlagateljev iz obrazložitve na njegov račun, da naj bi vodil v svojem prejšnjem političnem udejstvovanju "totalitarno stranko", kot predsednik sveta pa tudi ni seznanjen z nobenim dokumentiranim primerom cenzure na RTV. "Bile so napake, bili so odstopi, vendar pa nobena vlada, ki so bile vse mačehovsko razpoložene zlasti pri financiranju, v vseh teh letih ni mogla smatrati, da je to njena radiotelevizija," je še poudaril Kocijančič.
Gerič dvomi v doboronamernost sedanje politike
Kljub številnim opozorilom v minulih letih glede razmer v javni RTV je predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Rajko Gerič podvomil v dobronamernost sedanje politike. Politika je in bo vpletena v delovanje javnega zavoda, vprašanje je, ali bo to počela odgovorno in verodostojno ali bo zgolj poskrbela za zamenjavo njihovih z njihovimi, je opozoril. Sicer pa so prepričani, da je potrebno povečati glas in vpliv zaposlenih na zavodu tako v programskem in nadzornem svetu. Imenovanje urednikov naj ostane v rokah sveta, ali pa novinarjem vrnite možnost dajanja soglasja, je še dodal.
Predsednica aktiva društva novinarjev Radia Slovenija Tatjana Pirc je predlagatelje zakona med drugim pozvala, naj zagotovijo čim bolj pluralno sestavo in apolitičnost teles upravljanja zavoda.
Repovž: Laži in politični pritiski
Pripombe je imel tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž, ki je vladi očital, da ni opravila predhodnega usklajevanja z vsemi, ki jih zakon zadeva. Zavzemajo se za popoln umik politike iz upravljanja RTV, sedaj predviden način izbire predstavnikov civilne družbe v organe zavoda je preveč poenostavljen in prepuščen politiki, nima varovalk ter je zgolj navidezno demokratičen. Sicer pa očitke vladne koalicije in predlagatelja o pristranski in neprofesionalni RTV Repovž označuje za laži in politične pritiske na RTV.
Oblak: 'Tajna RTV?'
Direktor radijske mreže Infonet Leo Oblak je opozoril, da bi moral nov zakon omogočiti večjo odgovornost organov upravljanja zavoda za finančno stanje; torej omogočiti njihovo imenovanje in razreševanje, ter postaviti jasna pravila igre po vzoru britanske BBC. Glede na to, kako javna RTV skriva podatke tako o plačah vodilnih kot tudi o stroških posameznih oddaj, pa se Oblak sprašuje, ali ni javna RTV "tajna RTV".
Opozicija nasprotuje predlogom
Majda Širca, Jožef Školč (oba LDS) in Aurelio Juri (SD) so ponovili svoje nasprotovanje predlaganim rešitvam, ki bodo po njihovem mnenju pripeljale k podržavljanju javne RTV in njeni politizaciji. Marjetka Uhan (NSi) pa je spomnila na svojo podporo zakonu, zavzela pa se je tudi za spremembo sedaj neustreznega načina zaračunavanja rtv-naročnine.
Jakič: Sistematični pritiski SDS na televizijo
Generalni sekretar LDS Roman Jakič je poslal odprto pismo, v katerem opozarja na pritiske SDS na nacionalno televizijo. Jakič pravi, da so ''sistematični pritiski vladajoče koalicije na RTV Slovenija, ki smo jim priča v zadnjem času oziroma zlasti odkar je bil javnosti predstavljen vladni predlog zakona o RTVS, vključno z bizarnim štetjem sekund pojavljanja v informativnih oddajah TV Slovenija s strani SDS, poskus popolne diskreditacije javne radijske in televizijske ustanove ter dela njenih urednikov in novinarjev.''
Tovrstni pritiski, piše Jakič, vodijo v širjenje splošnega nezaupanja javnosti do poročanja medijev v Sloveniji. Meni tudi, da so vsakršna namigovanja o pristranskem poročanju RTV Slovenija v korist liberalne demokracije smešna in neutemeljena, saj ne temeljijo na celovitih strokovnih analizah omenjenega poročanja.
