'Zakon o holdingu bi lahko dokončno pokopal Slovenijo'

Na Konfederaciji sindikatov Pergam Slovenije so se danes izrekli proti predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu. Vlado in poslance so pozvali, naj ga umaknejo iz postopka DZ oziroma zavrnejo, saj da bi lahko dokončno pokopal Slovenijo. V primeru sprejetja zakona so pripravljeni podpreti pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek je poudaril, da se je predlog zakona pripravljalo in usklajevalo na netransparenten način, brez vsakih strokovnih podlag in analiz ter brez kakršne koli javne razprave.

V Pergamu so zaskrbljeni, ker niso znane posledice sprejema zakona za premoženje, ki se prenaša na holding. Razočarani so, ker ni nobene ocene vrednosti premoženja, ki naj bi se preneslo, prav tako pa ni jasno, kakšne so obveznosti prenesenih subjektov, torej konsolidacija bilanc družb in obseg slabih terjatev bank.

Ob tem je Počivavšek izpostavil, da problem nista samo Kapitalska družba (Kad) in Modra zavarovalnica, temveč tudi drugo državno premoženje, ki je še veliko večje. Kad naj bi namreč predstavljal le desetino premoženja holdinga, medtem ko bi bilo preostalega premoženja za devet milijard evrov.

Po Počivavškovih besedah obstaja realna nevarnost, da bi mešanje slabih terjatev bank s kakovostnim državnim premoženjem pripeljalo do izčrpavanja dobro stoječih državnih družb. S tem bi se lahko znižalo vrednost teh podjetij in iskalo alibi, da se jih proda, je posvaril.

Svetovalec za ekonomska vprašanja pri Pergamu Dušan Rebolj je poudaril, da slabe terjatve bank v tem trenutku predstavljajo največji gospodarski in politični problem in da se zato strinjajo, da jih je treba nujno izločiti, saj sicer banke ne bodo financirale gospodarstva. A to izločitev je treba po njegovih besedah izpeljati ali prek posebnega slada ali prek slabe banke. Sklad bi moral biti denimo samostojen oziroma izločen iz predlaganega holdinga, je prepričan.

Rebolj je ocenil še, da predlagani način upravljanja z državnim premoženjem in združitvijo v holding vodi v prevlado političnih interesov nad ekonomskimi. Po njegovih besedah gre za poskus konca privatizacije, ki bi odprl vrata špekulativnemu ravnanju, kakršnemu smo bili priča pri tajkunskih zgodbah.

Če bi bilo upravljanje z državnim premoženjem netransparentno, pa bi Slovenija lahko zašla v drugo gospodarsko-razvojno stagnacijo in kriza bi se še močno poglobila, je dodal.

V Pergamu zato verjamejo, da bi bilo treba pred sprejemanjem takšnega zakona pripraviti strategijo, ki bi vzpostavila okvir in začrtala cilje upravljanja z državnim premoženjem.

Pri sprejemanju takšnih sprememb sta potrebna vključitev ekonomske in pravne stroke ter socialni dialog, je poudaril predsednik Pergama Janez Posedi. V zvezi s slednjim je izpostavil, da se v treh urah brez posvetovanja s strokovnjaki o tako pomembnih stvareh ne da odločati. S tem se je obregnil ob sredino izredno sejo Ekonomsko-socialnega sveta in neustrezno usklajevanje s socialnimi partnerji na eni od podskupin za oblikovanje novega socialnega sporazuma.

Vlada sicer ponuja še nekatere predloge dopolnil k predlogu zakona, vendar gre pri tem za "servisiranje lobijev in interesnih skupin, v katere mi ne sodimo", je dejal. "To ni način," je zatrdil. Predlogi rešitev, ki jih je v sredo predstavilo ministrstvo za finance, gredo namreč v smeri zahtev Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije.

Posedi je zato vlado in poslance pozval, naj predlog zakona umaknejo iz postopka DZ oziroma ga zavrnejo. Če bo zakon sprejet, bodo v Pergamu podprli pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Zavzeli se bodo tudi za uveljavljanje vseh oblik odgovornosti zoper zaslužne za sprejetje zakona kljub izraženim ostrim kritikam in opozorilom stroke ter sindikatov.

S tem zakonom bi se po Posedijevi oceni lahko uničilo še tisto, kar imamo, ter tako dokončno pokopalo državo in prihodnost naših zanamcev.