Zakon ni proti lovski zvezi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s predlagano novelo zakona o divjadi in lovstvu nima namena uvajati zasebnih lovišč, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril kmetijski minister Iztok Jarc. "Za kaj takega novela zakona tudi ni primerna. Šlo bi za popolnoma nov koncept, potrebovali bi nov zakon," je minister povedal med svojim pojasnjevanjem razlogov za čim prejšnji sprejem novele zakona in odgovarjanjem na nekatere že izražene očitke zoper novelo.

"Prav tako ni namen tega zakona, da bi z drugačnim prednostnim vrstnim redom uničili, ukinili lovsko zvezo oziroma da bi to pomenilo konec lovske zveze, ker ta novela ne posega v organiziranost lovcev," je še dejal minister in dodal, da na ministrstvu cenijo dobro delo lovske zveze. "Lovska zveza je bila tudi naš partner pri tem zakonu, četudi imamo glede kakšnih zadev drugačno mnenje," je povedal minister.

Jarc se sicer zaveda številnih različnih interesov na področju, ki ga zadeva novela. "Zato je doseči konsenz na tem področju problematično," je dejal. Prav zaradi tega je ministrstvo pri pripravi zakona oblikovalo široko delovno skupino.

Neskladje z ustavo

Predlog novele zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je vlada sprejela julija, je že obravnaval matični odbor za kmetijstvo, predvidoma v prihodnji teden pa ga bo na plenarni seji obravnaval državni zbor.

Po besedah ministra je potrebno novelo zakona sprejeti predvsem zaradi odločb, ki ju je ustavno sodišče izdalo novembra lani in v katerih zakonodajalcu nalaga, da v roku enega leta oziroma do 23. novembra letos v leta 2004 uveljavljenem zakonu o divjadi in lovstvu odpravi ugotovljene neskladnosti z ustavo.

Že samo ustavno sodišče je razveljavilo del 65. člena, ki se nanaša na minimalno število članov lovske družine in na prenehanje obstoja lovske družine zaradi odvzema koncesije. Lovske družine so namreč pravne osebe, registrirane v skladu z zakonodajo o društvih, ki že predvideva minimalno število oseb za ustanovitev društva (to so tri osebe). Prav tako lahko lovska družina obstaja kot društvo ne glede na to, ali je upravljavec nekega lovišča ali ne.

Pri prvi podelitvi koncesije bo v skladu z novelo in tudi odločbo ustavnega sodišča imel prednostno pravico dosedanji upravljalec lovišča. "Pri nadaljnjih podelitvah koncesij pa bi z novelo zakona imela prednost lovska družina, katere večji del članov so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma katere večji del članov ima stalno bivališče na tem območju," je pojasnil generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Andrej Drašler.

Ob tem je izpostavil, da bo koncesijski akt, ki ga bo sprejela vlada, predpisoval tudi dodatne pogoje glede strokovne usposobljenosti koncesionarjev. "Bistvo je, da je lahko koncesionar samo lovska družina," je dodal. Osmi odstavek 29. člena obstoječega zakona pa je v neskladju z ustavo, ker zakon ne določa meril in kriterijev za razdelitev sredstev iz naslova koncesijskih dajatev.

Sporne rešitve novele

Med najbolj spornimi rešitvami novele je sicer skrajšanje koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo z 20 na 10 let. Razlogi za takšno rešitev so vezani na biologijo divjadi, naravo ekosistemske funkcije divjadi in s tem, da so tudi dolgoročna načrtovanja v lovstvu in gozdarstvu 10-letna, je povedal Drašler.

Življenjski ciklus najpomembnejših vrst divjadi, tako Drašler, v povprečju traja okrog deset let, poleg tega se v desetih letih zaradi vplivov okolja in drugih zunanjih dejavnikov lahko bistveno spremeni stanje v populacijah posameznih vrst divjadi, kar neposredno vpliva na razmerje med državo in lovsko družino kot koncesionarjem.