"Prihodnje članice želimo na medvladni konferenci polno sodelovati, to pa bo mogoče le po našem vstopu," je poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel. "Zato se zdaj začenja bitka s časom, ki je pravzaprav bitka za enakopraven status," je pristavil.
V Bruslju je sicer dvodnevna vroča in naporna razprava Konvencije o prihodnosti EU pokazala, da ne bo lahko najti skupnega stališča o bodoči evropski ustavi. Predstavniki vlad in parlamentov sedanjih in bodočih članic, tudi Slovenije, so samo na predlog prvih šestnajstih členov vložili prek tisoč dopolnil. Politiki vseh 25 držav, kolikor jih bo EU štela s 1. majem 2004, že leto dni iščejo kompromisne rešitve.
Velik delež odprtih vprašanj se je tako tudi tokrat vrtel okoli pristojnosti, ki bi jih EU izvajala na federalni podlagi. Takšen princip ustreza velikim državam, nasprotujejo pa mu manjše, ki se bojijo preglasovanja in dodatne izgube suverenosti. Veliko dopolnil se nanaša na sporno omembo krščanske tradicije, kar zagovarjajo demokrščanski politiki, ki jih je podprl tudi papež Janez Pavel II.
Predsedujoči Valery Giscard d'Estaing naj bi danes razdelil še sedem členov, toda treh, o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki, na koncu ni bilo. Glede na ogromen obseg dela, ki so ga sprožili že prvi amandmaji, se zdi težko verjetno, da bi konvencija z delom končala do junija. Čeprav naj bi sklepe potrjevali naslednje leto, ob širitvi, pa kar nekaj držav petnajsterice želi zaključek prenove EU še to jesen, predvsem Italija, ki bo predsedujoča v drugi polovici leta in bi s tem gostila podpis nove temeljne evropske pogodbe, tako kot dosedanje iz leta 1957. Slovenija in ostale pristopnice pa zagovarjajo konferenco leta 2004, ko bi lahko enakopravno odločale o svoji prihodnosti.
