Volilne komisije posameznih volilnih enot morajo nato v skladu z rokovnikom DVK seznam potrjenih list kandidatov v volilni enoti po izžrebanem vrstnem redu sestaviti do 13. maja.
Seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih, bo DVK javno objavila do 18. maja.
Kandidatne liste so v vseh volilnih enotah vložile vse parlamentarne stranke: SMC, SDS, DeSUS, SD, Levica, NSi in Stranka Alenke Bratušek. Prav tako v vseh enotah bodo volivce poskušale prepričati stranke Lista Marjana Šarca, Dobra država ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije. V državni zbor se bosta poskušali vrniti nekoč parlamentarni stranki stranki SLS in SNS, ki imata kandidate prav tako v vseh volilnih enotah.
Na tokratnih volitvah se bosta za naklonjenost volivcev potegovali tudi dve skupni listi dveh strank: Kangler&Primc - Združena desnica ter koalicija Združena levica in Sloga. Obe listi sta kandidature vložili v vseh osmih volilnih enotah.
Med zunajparlamentarnimi strankami so kandidatne liste v vseh volilnih enotah vložile Solidarnost, Piratska stranka Slovenije, Stranka slovenskega naroda, Gospodarsko aktivna stranka in Zedinjena Slovenija. Na tokratnih volitvah bo sodelovalo tudi nekaj novih strank. V vseh volilnih enotah so kandidatne liste vložili Lista novinarja Bojana Požarja, GibanjeSkupajNaprej in Za zdravo družbo.
Socialistična partija Slovenije je liste vložila v vseh volilnih enotah z izjemo volilne enote Maribor, stranka ReSET v volilnih enotah Celje, Maribor in Ptuj, stranka Naprej Slovenija pa le v volilni enoti Kranj.
Kljub napovedim pa kandidatnih list niso vložili v strankah LDS, Novi Socialdemokrati in Davkoplačevalci se ne damo več. Bo pa predsednik te stranke Vili Kovačič kandidiral na listi Bojana Požarja, je razvidno iz Požarjeve objave na družbenem omrežju Twitter.
Analitiki sicer ocenjujejo, da bodo v predvolilni kampanji eno pomembnejših vlog odigrala televizijska soočenja in objava javnomnenjskih raziskav, ki lahko vplivajo tudi na izid volitev. Po pričakovanjih analitikov bo volilna tekma ostra in intenzivna, a brez "prave vsebine".
V agenciji Valicon so na podlagi spletne raziskave napovedali, da bo vpliv televizijskih soočenj pa tudi objav rezultatov javnomnenjskih raziskav precej večji, kot je bil leta 2014, in podobno odločilen, kot je bil v letih 2008 in 2011.
Če bodo razmerja ostala takšna kot doslej, bodo zmagovalca odločili zvesti in disciplinirani volivci ter taktični volivci, ki bodo v zadnjih dnevih prehajali od svoje iskrene izbire k enemu ali drugemu kandidatu za zmago ali za vstop v parlament, navajajo v Valiconu.
Da bo imela objava javnomnenjskih raziskav vpliv na izid volitev, menita tudi Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment in Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije. Tomšič meni, da bodo javnomnenjske raziskave, tako kot vedno, delno odražale, delno pa ustvarjale javno mnenje.
Maksuti pa pravi, da lahko pomembno vplivajo na javno mnenje in tudi na relacijo med političnimi strankami. Če bodo ankete kazale majhne razlike med strankami, bo predvolilna tekma še toliko bolj intenzivna, je prepričan.
Ob tem dodaja, da v volilni kampanji ni prijateljev. Značilnost vsake parlamentarne volilne tekme je sicer spopad med pozicijo in opozicijo, a ker bo na tokratnih volitvah nastopilo veliko število akterjev na obeh političnih polih, se zna zgoditi, da si bodo v borbi za glasove volivcev med seboj nagajale tudi stranke znotraj istega ideološkega pola, meni Maksuti. Med seboj najbolj podobne stranke si bodo tudi veliki konkurenti, je prepričan.
Da bo kampanja zagotovo ostra, meni tudi Tomšič. Politično-ideološka polarizacija se v zadnjih letih namreč ni zmanjšala, prej nasprotno. Poleg tega ne znotraj levice ne znotraj desnice odnosi že zdaleč niso idilični. "In seveda, 'novi obrazi' bodo ponovno mešali štrene," je dodal Tomšič.
Od novih obrazov sicer Tomšič ne pričakuje vsebinskih razprav v predvolilni kampanji, saj nimajo niti pravega programa. "To je leta 2014 veljalo za Cerarjevo stranko, sedaj pa podobno lahko rečemo za Šarčevo. In očitno etablirane stranke - tudi zaradi svoje idejne izpraznjenosti - temu niso uspešno sposobne parirati," je prepričan analitik. Zato se mu zdi, da bomo videli reprizo kampanje pred volitvami 2014, ki je bila "izrazito brezvsebinska, polna puhlic in moraliziranja".
Tudi Maksuti ne pričakuje, da bo na volitvah pretehtala "vsebina". Rezultat volitev bo tako po vsej verjetnosti bolj odvisen od političnega trenutka, medijske naklonjenosti določeni stranki in od prefinjenih mehanizmov političnega marketinga.
Tudi sicer volilni programi veljajo za dokumente, ki jih ljudje ne berejo. "Pogosto se dogaja, da celo kandidati ne poznajo programa stranke, na listi katere kandidirajo," ugotavlja analitik. Tako po njegovem mnenju programske razlike na potek volilne tekme ne bodo vplivale, poleg tega pa se programske razlike med strankami z leti vse bolj manjšajo.
Med temami, ki bi lahko prevladovale v tokratni kampanji, Maksuti sicer izpostavlja teme s področja zdravstva, privatizacije NLB, socialnega dialoga in tudi ideološke teme. Tomšič pa si želi, da bi bile v ospredju razvojne teme, a se boji, da se to ne bo zgodilo.
KOMENTARJI (469)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.