Za učinkovitejše opozarjanje pred ujmami

Agencija RS za okolje (ARSO) je od junija vključena v evropski sistem obveščanja o nevarnih vremenskih pojavih Meteoalarm. Kot so sporočili na današnji tiskovni konferenci, pa nameravajo predvidoma jeseni nadgraditi siceršnje obveščanje o potencialno nevarnem vremenu v državi, in sicer z možnimi posledicami pojavov in nekaterimi splošnimi nasveti, kako naj prebivalci ravnajo.

Prvo opozorilo tri dni pred dogodkom

Kot so pojasnili, državna meteorološka služba, če pričakuje, da bi lahko nek vremenski pojav povzročil škodo, najprej (največ tri dni pred pričakovanim dogodkom) upravi za zaščito in reševanje pošlje predhodno obvestilo. Nato (največ 36 ur pred dogodkom) opozorilo pošlje tudi ministrstvom, vladnim službam, medijem in drugim, obvestila z osveženimi podatki pa po potrebi pošilja tudi v vmesnem času do samega dogodka.

Služba - ki je lani postavila svojo spletno stran meteo.arso.si z aktualnimi informacijami o vremenu v Sloveniji in po Evropi - načrtuje, da bo predvidoma jeseni z dodatnimi informacijami nadgradila opozorila o nevarnih vremenskih pojavih. "Težimo k temu, da bi poleg stopnje nevarnosti popisali tudi možne posledice tovrstnih pojavov za določeno območje in del nekih splošnih nasvetov za prebivalstvo, kako omiliti škodo," je dejal Aleš Poredoš iz državne meteorološke službe.

Kako deluje Meteoalarm?

Podatke pošiljajo tudi na evropski sistem Meteoalarm, ki je projekt evropskega združenja državnih meteoroloških služb Eumetnet, vanj pa se je Slovenija vključila junija letos. Na spletni strani www.meteoalarm.eu je prikaz vremenskih opozoril za 25 držav, kolikor jih je vključenih v projekt, in sicer so stopnje opozorila za države in njihove regije označene z barvami - zeleno (ni nevarnosti), rumeno (potencialna nevarnost), oranžno (nevarnost) in rdečo (velika nevarnost).

Zadnje neurje v Sloveniji z oznako oranžna

Za zadnje neurje 13. julija je bila Slovenija označena z oranžno barvo, kar pomeni, da lahko ujma povzroči gmotno škodo ali nesreče in da ogroža prebivalstvo. "Ko gledamo za nazaj, bi si lahko privoščili tudi rdečo. Vendar je rdeča stopnja po definiciji najvišja stopnja, ki je ponavadi dosežena enkrat letno," je dejal meteorolog Branko Gregorčič in dodal, da se po posledicah oranžna stopnja od rdeče bistveno ne razlikuje.

Napovedovanje lokacij neurij je nemogoče

Gregorčič je na novinarski konferenci izpostavil, da je nemogoče vnaprej napovedati lokacije teh neurij. Dodaja, da je najboljša preventiva kakovostna gradnja. Glede na razsežnost dogodka, pravi, je velika sreča, da ni bilo žrtev. Poredoš je dodal, da je na Meteoalarmu redko rdeča stopnja nevarnosti zaradi neviht, ker jih je težko časovno in lokalno opredeliti. "Stvar izboljšav metodologije je, da bi lahko zajeli tovrstne dogodke," je dejal Poredoš.

Po ažurne podatke na splet!

Podatki agencije za okolje o vremenu so splošno dostopni in jih je - z navedbo vira - mogoče prosto uporabiti. Predvsem zaradi ažurnega obveščanja pri izrednih vremenskih pojavih zato predlagajo, da čim več spletnih medijev svojo stran neposredno poveže s stranjo državne meteorološke službe. Na spletni strani Arsa si lahko med drugim ogledate tudi aktualno radarsko sliko padavin in satelitsko sliko oblačnosti. Agencija za jesen načrtuje tudi, da bo prek spleta dostopen arhiv državne meteorološke službe.