Obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južne Koroške odločila za priključitev k Avstriji, so obeležili s slovesnostjo v dvorani grbov v koroškem deželnem dvorcu v Celovcu. Na njej je poleg koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja sodeloval tudi avstrijski kancler Wolfgang Schüssel.
Schüssel: S sožitjem do dvojezičnih tabel
Schüssel je v svojem govoru opozoril, da je Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 le uresničitev obveznosti iz leta 1920. "Krajevni napisi so simbol, pomembna pa je tudi vsota vseh drugih ukrepov, od socialnih do kulturnih in ekonomskih vprašanj," je dejal Schüssel. Vendar naj ne bi podcenjevali simbolne ravni, saj je Avstrija pravna država. "Zato bomo razsodbo ustavnega sodišča o dvojezični topografiji uresničili na način, ki omogoča sožitje," je napovedal avstrijski kancler.
Haider: Velja volja ljudstva
Z namigovanjem na pritožbe pri ustavnem sodišču za dvojezične topografske napise na avstrijskem Koroškem je Haider v svojem nastopu nasprotoval novim razpravam o dvojezičnih krajevnih napisih, ker na avstrijskem Koroškem "dobro vemo, kaj je uresničljivo in sprejemljivo, v demokraciji pa velja volja ljudstva". Haider je tudi zagotovil, da je avstrijska Koroška letos izpolnila obveznosti iz zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 in ustrezne uredbe iz leta 1977 glede dvojezičnih krajevnih napisov.
Grilc za NKDS: Slovenci nimajo česa praznovati
Osrednje proslave ob obletnici plebiscita so se v koroškem deželnem dvorcu poleg najvišjih predstavnikov političnega, cerkvenega, vojaškega in družbenega življenja avstrijske Koroške udeležili tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, predsednik edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem - Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc se prireditve ni udeležil, ker kljub obljubam ob letošnji 50. obletnici Avstrijske državne pogodbe (ADP) "ni prišlo do uresničitve njenih določil", zato je menil, "da koroški Slovenci v tem letu nimajo česa praznovati".
Okrnjena nedeljska slovesnost
Slovesnosti ob obletnici so v Avstriji začeli že v nedeljo, ko je na prireditvi na sejmišču v Celovcu nastopil tudi predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol in med drugim spomnil na obljube koroškega deželnega zbora iz leta 1920, da bodo imeli koroški Slovenci enake pravice in obveznosti kot nemško govoreče večinsko prebivalstvo. Dodal je, da bi bilo ravno v spominskem letu 2005 primerno, če bi "deželno enotnost opevali v nemškem in slovenskem jeziku". Toda koroški deželni glavar Haider je na drugi strani pozval avstrijsko vlado, da zaščiti deželo Koroško pred napadi od zunaj.
Poleg visokih predstavnikov iz politike, cerkvenega in javnega življenja so bili na nedeljsko slovesnost povabljeni tudi predstavniki slovenske manjšine. Prireditve pa se je udeležil le Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS), ki sicer za slovensko vlado ni uradno priznana zastopniška organizacija manjšine.
