Edina tema je, ali Slovenci so ali niso kršili arbitražnega sporazuma in ne kdo je komu prisluškoval, je izjavila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić v pogovoru za današnji Jutarnji list. Kot je dodala, za trenutno situacijo ni kriv arbitražni sporazum, temveč dejstvo, da so ga Slovenci kršili.
"Druga stran je pokazala, da ni prepričana, kako lahko doseže tisto, kar si želi, ne da bi kršila sporazum", je izpostavila vodja hrvaške diplomacije.
Pusićeva je dejala, da je tudi v pismu arbitražnem sodišču omenila, da je bilo nenavadno, ker so imenovali predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama za svojega člana, saj je v skladu z arbitražnim sporazumom ravno predsednik sodišča v Haagu tisti, ki imenuje sodnika, če se dve strani ne morejo dogovoriti. Medtem pa je tudi Abraham odstopil.
"Situacija s sodniki ni glavni problem, ker je arbitra v skrajnji situaciji vedno lahko zamenjati. Glavni problem je, ker so v predmet naknadno dodajni dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti, kar je vidno iz objavljenih pogovorov, ki jim nihče ni zavrnil avtentičnosti. Priložili so jih potem, ko so sodniki začeli razpravo," je povedala.
Pojasnila je, da tisti, ki sodelujejo v postopku, kot je slovenski sodnik, slišijo in vedo, kaj so slabosti in prednosti hrvaškega in slovenskega predloga in z naknadnim dodajanjem dokumentacije lahko dodatno pojasnijo temo, za katero so ocenili, da ni najboljše argumentirana ter naknadno okrepijo ali poglobijo slovenske argumente.
Katere dokumente je dodala Slovenija?
Na vprašanje, katere dokumente je Slovenija naknadno dodala, je Pusićeva odgovorila, da ni možno odgovoriti ter da je to bistvo celotnega predmeta. Ko bi to vedeli, bi lahko na nek način predmet očistili in nadaljevali postopek, čeprav so že pustili sledi in vpliv na sodnike.
"To je uničilo celoten predmet. Ni problem samo v sodnikih, temveč v predmetu, dokumentaciji, na temelju katere bodo odločali. Ni več možno razlikovati, kaj je kdaj postalo del predmeta," je zatrdila.
Pusićeva meni, da je po izkušnjah z arbitražnim sporazumom spor treba urediti na Meddržavnem sodišču, ne glede na to, če je bil Abraham imenovan v arbitražno sodišče. Meddržavno sodišče ima drugačni postopek in več sodnikov, sodijo na temelju mednarodnega prava. Je boljša rešitev kot Mednarodno sodišče za pravo mora v Hamburgu, ker gre za kopensko in morsko mejo, je menila. A za reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem je potrebno soglasje obeh držav, je še povedala in ocenila, da je bil sporazum o arbitraži leta 2009 takrat tudi edina rešitev.
Groženj se ne boji
Kot je poudarila, se ne boji groženj, da bi Slovenija preprečila vstop Hrvaški v schengensko območje, ker je Slovenija tudi najboljši primer, da je brez urejene zunanje meje možno vstopiti v to območje.
V povezavi s tem vprašanjem se je danes v Sinju oglasil tudi hrvaški premier Zoran Milanović in dejal, da bo Hrvaška z vstopom v schengen Slovencem pravzaprav naredila uslugo. "Mi bo varovali zunanjo mejo, tokrat ne proti Osmanskim Turkom, vendar če to ni v njihovem interesu, potem tudi ni v našem," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal predsednik hrvaške vlade.
Pusićeva ni želela neposredno odgovoriti na vprašanje, ali ZDA imajo posebno stališče do hrvaško-slovenskega spora. "Ljudje in države so se različno odzvali, na koncu pa imamo mi svoje argumente, ki so jasni kot beli dan. Nikogar nismo oškodovali, nikogar nismo prevarali, ravno nasprotno, izigrali so naše zaupanje," je odgovorila.
Zavrnila je tudi slovenske očitke, da je Hrvaška že izstopila iz nekega dogovora s Slovenijo tudi v primeru sporazuma Račan-Drnovšek, ker "sporazum ni bil ne podpisan, kaj šele ratificiran".
V spor 'vpletene' ZDA in EU
K odstopu francoskega sodnika Ronnyja Abrahama iz arbitražnega sodišča so prispevale ZDA, tako kot je Evropska unija pomagala pri njegovem imenovanju. Tako se v sporu o meji kažejo interesi tistih, ki igrajo svoje igre prek Hrvaške in Slovenije, je ocenil ugledni zagrebški profesor politične filozofije in analitik Žarko Puhovski.
Bilo je nenavadno, ko je predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu Abraham sprejel ponudbo za sodelovanje v arbitražnem sodišču, a je potem verjetno ocenil, da se je malo zaletel in da bi udeležba lahko škodovala njegovemu ugledu. Pri tem so malo pomagale ZDA, tako kot je EU pritiskala, naj sprejme položaj, je pojasnil Puhovski .
Slovenija si je privoščila "predobre" odnose z Rusijo, kar je bilo za ZDA nesprejemljivo, vključno z nedavnim obiskom ruskega premiera Dmitrija Medvedjeva. "Glede na članstvo Slovenije v zvezi Nato in pogrevanje hladne vojne so takšno obnašanje Slovenije očitno veliko bolj resno vzeli Američani kot EU, ki niti nima jasne politike," je dejal.
Kot je dodal, so verjetno ZDA posnele sporni pogovor nekdanjega slovenskega sodnika Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik in ga izročile Hrvaški. "Tako kot večina kolegov analitikov na Hrvaškem smo mnenja, da hrvaške obveščevalne službe tega niso bile zmožne, ne glede na to ali so imele dobro voljo, da bi to počele", je izjavil.
Po njegovem mnenju je ozadje spora med Zagrebom in Ljubljano takšno, da Hrvaško bolj podpirajo ZDA, Slovenijo pa EU.
Puhovski še meni, da sta sosedni državi v popolnoma nesmiselnem sporu o morskem območju, ki "ne zadošča niti za resnejši spopad s čolni". "Gre za bolj smešen kot žalosten povod za spopade, ker sporni del morja Hrvaški ne pomeni veliko niti v promilih. Nepomemben je tudi za Slovenijo, a je več kot dovolj za spopade primitivnih nacionalizmov in to bo drago stalo obe državi," je dejal.
Po njegovem prepričanju se je pokazalo, da se Slovenija kljub nekaterim prepričanjem ni premaknila od drugih držav iz bivše Jugoslavije, ko gre za nacionalizem. V primeru aktualnega spora se to po njegovih besedah kaže ob dejstvu, da se nihče v Sloveniji ni opravičil ali izrazil obžalovanje, ker sta dva državna uradnika popolnoma odprto kršila temeljnega določila mednarodnega prava.
Kritiziral je tudi Hrvaško, ker nihče izmed njenih uradnikov z nobeno besedo ni omenil prisluškovanja Drenikovi in Sekolcu. Omenil je, da nekateri nacionalistično usmerjeni hrvaški novinarji celo poskušajo predstaviti Slovenijo kot tesnega partnerja Srbije v nastopih proti Hrvaški. Poudarja, da to vse ogreva nacionalistično vzdušje zaradi spora o meji.
KOMENTARJI (2075)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.