Pikalo: Če bi bila pravica do financiranja pridobljena, bi proračun eksplodiral

Ustavno sodišče je konec leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, ker je po njem javni program v zasebnih osnovnih šolah financiran le 85-odstotno. Državnemu zboru je zato naložilo, naj v enem letu neustavnost odpravi, tako da bo javni program v zasebnih šolah financiran v enaki višini kot v javnih osnovnih šolah, to je 100-odstotno.

Predlog novele, ki ga je danes potrdila vlada, naj bi po dosedanji razlagi določal, da bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala. Še naprej enako kot do zdaj ne bi financirala nadstandardnega programa. Vse navedeno bi veljalo za generacije otrok, vpisane po šolskem letu 2019/2020, medtem ko bi za trenutno vpisane in tiste, ki bodo vpisani v naslednjem šolskem letu, veljalo 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa.

Zasebne šole pa ob tem opozarjajo, da je predlog neustaven, saj da jim bo financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov v celoti gledano zmanjšal na okoli 65-odstotkov.

Pikalo: Pravica do financiranja ni pridobljena. Če bi bila, bi državni proračun lahko eksplodiral

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so pripravili novelo, pa zatrjujejo, da ta sledi odločbi ustavnega sodišča. Prepričani so namreč, da je ustavno sodišče v njej določilo, da je država dolžna financirati le obvezni del javnega programa.

Minister Jernej Pikalo je na tiskovni konferenci povedal, da se vsi že dlje časa trudijo rešiti ustavno odločbo. Njihov predlog, ki ga je potrdila vlada, gre po njegovih besedah v smeri tistega, kar so razbrali iz odločbe ustavnega sodišča, to je financiranje obveznega dela programa v 100 odstotkih. "Je pa potem naprej vprašanje, kaj se zgodi z razširjenim delom programa. Glede na to, da zakon o osnovni šoli, ki ni napaden zakon v okviru te odločbe, sploh ne opredeljuje razširjenega programa za zasebnike in da je mogoče javno veljavnost zasebnega programa pridobiti tudi brez opredelitve razširjenega programa, mi pač menimo, da zaradi tega razširjen program ni upravičen do financiranja v zasebnih osnovnih šolah."

Kot pravi, v omenjenem zakonu uvajajo tudi nekaj drugih zadev, kar se tiče financiranja zasebnih šol. "Poskušamo urediti pogoje, kdaj sploh pride do financiranja zasebnih šol. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za omejevanje zasebne pobude, ta mora biti in prav je, da je. Z njo kot tako ni nič narobe, se pa vsaka država posebej odloča, do katere mere bo zasebno pobudo financirala in pod kakšnimi vstopnimi pogoji. Kar vlada s tem zakonom predlaga, je 100-odstotno financiranje obveznega minimuma ter nefinanciranje razširjenega programa za zasebnike. Za javne osnovne šole je v zakonu o osnovni šoli opredeljen tako obvezni kot tudi razširjeni program. Medtem ko je za zasebnike opredeljen nekoliko drugačen obvezni program, razširjeni program pa ne."

Pikalo je potrdil, da so kar dosti poslušali kritike v preteklih mesecih in spremenili nekatere dikcije, kar je vlada tudi sprejela. "Nanašajo se na število obveznih predmetov, šli smo na vsebino – zasebni programi OŠ morajo pokriti vso vsebino predmetov, ki so v javnih šolah –, šli smo tudi na to, kdaj nekdo sploh pridobi financiranje, torej ko ima dva oddelka ... itd ./../ Z vidika kvalitete uvajamo tudi to, da bo za nove zasebne programe odslej, tako kot za tuje šole pri nas, tekel stalen postopek evalviranja, v katerem bo zavod za šolstvo kot pristojni organ izvajal evalviranje po razredih in na koncu izdal evalvacijo. Sedaj je namreč veljalo, da je šel nek zasebni program skozi sito strokovnega sveta in ni imel tega spremljanja. Zdaj ga uvajamo zgolj iz vidika zagotavljanja kakovosti."

Glede ostalih kritik pa še: "Velikokrat smo slišali, da bo z nefinanciranjem razširjenega programa prišlo do tega, da ti učenci ne bodo dobili popolne izobrazbe. To seveda nikakor ni res, ker doseganje ciljev v vzgoji in izobraževanju ne more biti in ni povezano samo s polnim financiranjem razširjenega programa. Je še marsikaj drugega, kar prispeva k temu, da so cilji doseženi."

"Pravica do financiranja ni pridobljena pravica, ker če bi bilo tako, bi državni proračun lahko eksplodiral. Pa ne zaradi šolstva, ampak zaradi vseh drugih stvari," je ponazoril. "Zdi se mi izjemno pomembno, da vsakemu učencu, ne glede na to, ali hodi v javno ali zasebno šolo, financiramo tisti del, ki ga od njega zahtevamo – to je obvezni del izobrazbe."

Kaj pravijo koalicijski partnerji?

Koalicija naj bi pred potrjevanjem na vladi predlog novele načeloma uskladila, kljub temu pa imajo v SMC in DeSUS še nekatere pomisleke. V DeSUS opozarjajo, da novela ne sme poslabšati obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva, v SMC pa bodo pozorni predvsem na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Premier Marjan Šarec je v sredo na vprašanje, ali je zadovoljen s predlogom, odgovoril le z besedami, da je pomembno, da uresničijo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ni konkretno izrekel, ali predlog tudi dejansko uresničuje odločbo.

V opozicijskih SDS in NSi so prepričani, da je novela protiustavna.