Po predlogu državnega proračuna za leto 2006 naj bi bilo v prihodnjem letu za zmanjševanje škod v kmetijstvu oziroma zavarovanje kmetijskih pridelkov namenjenih dobrih 500 milijonov tolarjev. Gre za občutno povečanje sredstev za ta namen, vendar pa je to po ocenah direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Mirana Nagliča premalo za zagon vzajemnega zavarovanja kmetijskih pridelkov, ki je po njegovem mnenju tudi najustreznejši način rešitve tega vprašanja.
"Ta sredstva bi se po naši oceni porabila že za vzpostavitev sistema, tako da ne bi ostalo nič za subvencioniranje zavarovalnih premij uporabnikom. Ves sistem pa bo zaživel edino pod tem pogojem, da bo seveda država v prvi fazi celo več kot pozneje subvencionirala premije, drugače ljudje ne bodo šli v to," je povedal Naglič.
Direktor kmetijsko gozdarske zbornice ima sicer pomisleke glede sofinanciranja zavarovalnih premij pri komercialnih zavarovalnicah. "Subvencioniranje zavarovalnih premij na nesistemski način je lahko dvorezen meč, ker bi znale potem zavarovalnice dvigniti premije. Država bi v bistvu dala denar, za kmete pa ne bi bilo nič kaj veliko bolje," je pojasnil Naglič.
Najboljše je vzajemno zavarovanje
Po predlogu kmetijsko gozdarske zbornice bi bilo zato potrebno vzpostaviti sistem vzajemnega zavarovanja. "Ta sistem vzajemnega zavarovanja bi deloval kot državni sklad, ki bi imel sklenjene koncesije s komercialnimi zavarovalnicami pod točno določenimi pogoji," poudarja direktor zbornice.
Kmetje bi potem zavarovali svoje pridelke pri komercialnih zavarovalnicah, vendar pod pogoji, ki bi jih omenjeni sklad dorekel ob podelitvi koncesije zavarovalnici. Ob tem je Naglič dodal, da bi vzajemno zavarovanje pokrivalo tveganja, ki se jih lahko zavaruje. To so npr. toče in pozebe. Poleg tega pa bi, tako Naglič, obstajal še rizični sklad, ki bi pokrival tveganja, ki se jih ne da zavarovati. To je pa Nagličevih pojasnilih predvsem suša.
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Franc But je sredi oktobra na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo ob predstavitvi kmetijskega dela predloga državnega proračuna za leto 2006 sicer dejal, da je te pol milijarde tolarjev namenjene za subvencioniranje zavarovalnih premij za kmetijske pridelke. Obenem je dodal, da je ministrstvo za finance pojasnilo, da bi zagonska sredstva za formalno ustanovitev posebne nove zavarovalnice, če bi se za to odločili, dodatno zagotovilo iz posebne postavke.
"Za leto 2006 je jasno, da imamo 500 milijonov tolarjev namenjenih, če bo seveda proračun sprejet v takem okviru, za financiranje zavarovalne premije, ki bo v tem trenutku, bodimo iskreni in pošteni, zagotovo šla prek nekih drugih komercialnih zavarovalnic," je tedaj dejal But. Dodal je, da bo leto 2006 hkrati namenjeno tudi dokončni odločitvi, ali se bo šlo v ustanovitev posebne zavarovalnice ali ne. "V kolikor bo prišlo do ustanovitve zavarovalnice, bo zavarovalnica ustanovni kapital dobila iz postavke izven ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano."
Za vzajemno zavarovanje v zbornici predlagajo, da država subvencionira približno 50 odstotkov premije, kar bi po izračunih zbornice - ob nekem povprečnem odzivu kmetov - zneslo okrog dve milijardi tolarjev letno.
Rizični sklad pa naj bi se polnil iz vseh kmetijskih zavarovanj, je pojasnil Naglič in dodal, da bi za to država morala skleniti zakon, s katerim bi naložila zavarovalnicam, da od sklenjenih drugih kmetijskih zavarovanj plačajo določen odstotek v rizični sklad.
"Ta rizični sklad bi deloval na ta način, da ko bi prišlo do neke večje suše, bi se najprej sredstva pokrivala iz njega, potem bi pa šele s svojo državno pomočjo - tako kot doslej v izrednih primerih, ko bi bilo res nekaj večjega - pomagala država," je povedal Naglič.
