'Vsi so bili izredno tolerantni do dogajanja v Vegradu'

Pred letom dni so bile razmere v Vegradu na vrelišču. Po neuspešni prisilni poravnavi v septembru je bil 6. oktobra lani uveden stečaj, ki je po oceni stečajne upraviteljice Alenke Gril zaradi več razlogov zelo zahteven. Skoraj leto dni že razčiščuje poslovanje Vegrada in pravi, da tako zelo neurejenega stanja ni pričakovala. "Glede na dejstvo, da gre za veliko podjetje, kjer je praviloma red in ki je ne nazadnje bilo zavezano reviziji, nisem pričakovala, da bodo stvari tako zelo neurejene. Niti približno," je dejala stečajna upraviteljica Vegrada, ki zaradi neurejenih in zapletenih razmer skoraj leto dni od začetka stečaja še ni uspela preizkusiti vseh terjatev.

Skupno so upniki v stečajnem postopku prijavili za okoli 2400 terjatev, znotraj posamezne terjatve pa je lahko bilo več zahtevkov. Skupno jih je bilo okoli 3100. V prvem krogu so, kot je dejala Grilova, preizkusili okoli 2600 zahtevkov, pri čemer so preizkusili vse terjatve zaposlenih in vse izločitvene zahtevke ter tudi številčno precejšen del ostalih terjatev.

Nepreizkušenih je ostalo okoli 400 zahtevkov, pri čemer gre za izjemno zapletene prijave, med njimi so terjatve s hipotekami in terjatve podizvajalcev. Vse te terjatve bodo po napovedih Grilove preizkušene v drugem krogu, računa, da do konca septembra oz. začetka oktobra.

Vrednostno je bilo doslej preizkušenih za okoli 63 milijonov evrov terjatev, od teh je za 55 milijonov evrov priznanih in osem milijonov evrov prerekanih. Nepreizkušenih je ostalo za okoli 350 milijonov evrov.

Grilova ima za predložitev drugega seznama terjatev glede na odločitev sodišča čas do konca leta, vendar sta se na sklep sodišča pritožila dva upnika. Bila sta mnenja, da zakon takšnega podaljšanja ne pozna. Zato bo o tej pritožbi odločilo višje sodišče, je dejala Grilova, ki se ji stečajni postopek zaradi več razlogov zdi zelo zahteven.

Ne glede na izkušnje, ki si jih je pridobila v 20-letnem vodenju stečajev, gre pri gradbeništvu po njenem za zahtevno dejavnost. Poleg tega stečaj spremljajo številne iz preteklosti neurejene zadeve, kriminalistične preiskave in več sto tožb. Ob začetku je bilo odprtih okoli 500 tožb, od tega približno polovica pasivnih, polovica aktivnih, zdaj jih je ob reševanju zadev že manj.

Zahteven in nepredvidljiv sklop dela je predstavljalo tudi dejstvo, da je šlo za skupino podjetij in ne le eno podjetje Vegrad. Hčerinska podjetja in podružnice so bila zelo prepletena med sabo in za vsa podjetja je Vegrad vodil poslovne knjige.

Med njimi je "preživel" le Vegrad Projektivni biro, kjer je bila nedavno potrjena prisilna poravnava, za vsa ostala pa so, kot je dejala Grilova, predlagali stečaje, ki so se tudi začeli. Veliko je bilo po besedah stečajne upraviteljice tudi neurejenih zadev, povezanih z lastništvi nepremičnin in vpisi lastnikov.

Zadeve bi se v Vegradu, kot meni Grilova, lahko razvile prej. Že v letu 2008 se je v javno dostopnih podatkih ugotavljalo, da je Vegrad bistveno bolj zadolžen kot druga gradbena podjetja, da slabše plačuje, dosti je bilo izraženih dvomov o njegovem poslovanju v prihodnosti.

Podjetje je imelo nato od februarja 2010 blokirane račune, delavci več mesecev niso prejemali plač. Po oceni Grilove del krivde za nastalo situacijo nosijo tudi državne institucije, ki so se kljub številnim prijavam odzvale "premalo strogo". "Vsi so bili izredno tolerantni do dogajanja v Vegradu," ugotavlja Grilova, tudi upniki, ki so kljub neplačevanju še naprej delali za Vegrad, in sindikat, ki je dopuščal, da delavci toliko časa niso prejeli plač.

Neurejene razmere v Vegradu in številne prijave so ob stečaju v Vegrad pripeljale kriminaliste, s preiskovanje dogajanja se danes ukvarja tudi posebna skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. V skupini so pojasnili, da sta v povezavi z Vegradom vloženi dve zahtevi za preiskavo, več zadev je v fazi predkazenskega postopka, skupina pa je prejela tudi tri ovadbe, za katere tožilska odločitev še ni sprejeta.

Kriminalisti Policijske uprave Celje zaradi sumov nepravilnosti v poslovnem sistemu Vegrad obravnavajo več sumov kaznivih dejanj z različnih področij. Gre za delovnopravno zakonodajo ter prevzemno, davčno in stečajno zakonodajo, obravnavajo tudi sume, povezane z zlorabo pooblastil pri gospodarskem poslovanju, so navedli.

Kriminalisti so od novembra lani vložili več kazenskih ovadb, neuradno tudi proti nekdanji direktorici Hildi Tovšak. Med drugim naj bi ji očitali neupravičeno uporabo tujega premoženja, davčne utaje, goljufije in oškodovanja upnikov, kriminalisti pa s preiskavami še nadaljujejo.

Ob stečaju je v krovni družbi Vegrad brez dela ostalo 571 delavcev, v letih prej je bilo sicer v enem največjih slovenskih gradbenih podjetij zaposleni tudi okoli 1700 delavcev. Delavci imajo v stečajnem postopku priznanih za okoli šest milijonov evrov prednostnih terjatev. Ocena o tem, koliko bodo dobili iz stečajne mase, bo narejena ob ocenjenem vsem premoženju in preizkušenih vseh terjatvah, je povedala Grilova.

Stečaj Vegrada in hčerinskih družb je negativno vplival na stopnjo brezposelnosti v velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje, veliko je bilo med brezposelnimi tujih delavcev. "Glede na specifično izobrazbeno strukturo in glede na pridobljene izkušnje pa so ti brezposelni zapolnili povpraševanje po gradbenih poklicih, ki ga prej nismo dohajali. V spomladanskih mesecih jih je mnogo dobilo nove priložnosti za zaposlitev," je navedel direktor velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter.

Največ prejemnikov nadomestil za brezposelnost, ki so izvirali iz Vegrada in hčerinskih podjetij, je bilo novembra lani, in sicer 405, najmanj pa julija letos, ko jih je bilo 212. Zaposlilo se je 258 oseb, za 19 delavcev pa so prenehali vodenje v evidenci zaradi kršenja obveznosti.

Kriza gradbeništva, ki je prispevala k stečaju velikega števila gradbenih podjetij v Sloveniji, pa po besedah direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jožeta Renarja še ni dosegla dna. Kot je pojasnil, se je število zaposlenih v panogi v Sloveniji v zadnjih treh letih zmanjšalo za 23.000.

V prvi polovici letošnjega leta beležimo upad zaposlenih za 28 odstotkov glede na enako lansko obdobje, kar je največ od začetka krize, Slovenija pa je na tem področju "vodilna" v EU. Trenutni obseg izvedenih gradbenih del v Sloveniji je na ravni leta 2001.

Zaradi prenizkih pogodbenih cen, slabega spremljanja izvajalskih gradbenih podjetij s strani bank, nezaupanju med izvajalci, podizvajalci in dobavitelji ter tudi likvidnostnih težav nekaterih javnih investitorjev izvedba mnogih projektov ne napreduje po načrtih.

Marsikje obstaja nevarnost, da investitorji izgubijo tudi s strani EU dodeljena sredstva. Tako zmanjšan obseg izvedenih gradbenih del pomeni izjemen pritisk na število zaposlenih v gradbeništvu, ki se bo v jeseni spet začelo intenzivno zmanjševati, napoveduje Renar.