Vsak tretji želi na gimnazijo, letos manjši naval na večja mestna središča

V torek se je iztekel rok za prenos prijav na drugo srednjo šolo ali v drug izobraževalni program. Za to se je odločilo 1936 kandidatov, so sporočili z ministrstva za izobraževanje. Na skupaj 25.568 razpisanih mest – njihovo število je ministrstvo nekoliko oklestilo – je tako trenutno prijavljenih 22.971 kandidatov. 

Na programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo 745 kandidatov, na programe srednjega poklicnega izobraževanja 4721 kandidatov, od tega se jih je 194 odločilo za vajeniško obliko izobraževanja, na programe srednjega strokovnega izobraževanja 9808 kandidatov in na gimnazijske programe 7697 kandidatov. Na programe splošne gimnazije se je prijavilo 5938 kandidatov, na strokovne gimnazije pa se je prijavilo 1759 kandidatov, so na ministrstvu postregli s podatki. 

V primerjavi z lanskim letom se je nekoliko zvišal delež tistih, ki želijo na programe nižjega ali srednjega poklicnega izobraževanja, znižal pa delež tistih, ki želijo na gimnazijske programe in programe srednjega strokovnega izobraževanja. "Deleža prijavljenih v gimnazijske programe in v programe srednjega strokovnega izobraževanja sta se v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, na račun tega pa se je nekoliko povečal delež prijavljenih v programe srednjega poklicnega izobraževanja, kar pomeni, da so se kandidati letos tudi ustrezneje prijavljali v različne programe glede na svojo učno uspešnost," ugotavljajo na ministrstvu, kjer v primerjavi s prejšnjimi leti ne zaznavajo posebnega pritiska na posamezne programe ali šole. 

Raje doma kot večjih mestih

Eden izmed razlogov se skriva tudi v dejstvu, da se je letos več kandidatov iz manjših krajev odločilo ostati blizu doma. "V zadnjih letih smo zaznali, da se veliko kandidatov iz manjših krajev ali krajev, ki so blizu večjih središč, odloča za vpis v šole v večjih središčih, tega pa letos ne zaznavamo tako množično, saj so kandidati v večini primerov ostali v svojem lokalnem okolju," so sporočili z ministrstva. 

Dodali so, da vsako leto razpišejo od 4000 do 5000 prostih mest več, kot je kandidatov vpisne generacije. Ob tem upoštevajo tudi, da je v posameznih pokrajinah razpisanih več mest, kot je kandidatov vpisne generacije te pokrajine. Razpis prav tako sledi zanimanjem kandidatov, kar pomeni, da je največ mest na najbolj zaželenih programih. 

"Na državnem nivoju je dovolj zagotovljenih prostih vpisnih mest. Veliko šolam ob koncu izvedbe prijavno-vpisnega postopka za vpis novincev ostajajo prosta mesta, in to na vseh vrstah programov, tudi gimnazijskih," so poudarili. Vendar pa so razlike med šolami velike. Medtem ko se nekatere trudijo privabiti kandidate, druge pokajo po šivih. 

"Če ima šola prostorske in kadrovske pogoje in če je velik interes za vpis, poskušamo skupaj s šolami poiskati rešitve v smeri razpisa novega izobraževalnega programa na šoli ali povečanja obsega prvotno razpisanih mest v programih, ki se na šoli že izvajajo, tako da se razpiše dodatni oddelek," so ob tem pojasnili na ministrstvu. Če šola tega ne more izpolniti, dovolijo večje število dijakov v oddelkih. Na ta način bodo letos zagotovili dodatnih 400 do 500 mest. 

"Zato lahko že sedaj povemo, da trenutno stanje prijavljenih na nekaterih programih, ki je morda malenkost višje, kot je število razpisanih mest, še ne pomeni, da bi šola lahko omejila vpis, pač pa se bo morda tudi odločila, da bo sprejela vse prijavljene kandidate, saj ne predvideva ponavljavcev ali vsaj ne veliko, zato lahko na račun teh mest sprejme kakšnega novinca več. To velja še posebej za kar nekaj šol v Osrednjeslovenski regiji," so potolažili tiste, ki trepetajo, ali bodo sprejeti na želeno šolo.