Predsedniki vseh štirih morebitnih koalicijskih strank poskušajo doseči soglasje o še odprtih vprašanjih vsebinskega dela koalicijske pogodbe. Dokončnega dogovora še ne pričakujejo, želijo pa si, da bi rešili ključne vsebinske razlike. Najverjetnejši novi mandatar Borut Pahor (SD) je glede tega optimističen. Če bodo ocenili za potrebno, bodo kakšno vprašanje rešili še v prihodnjih dneh, vendar Pahor meni, da to ne bodo usodna vprašanja.
Sledila bo redakcija besedila, ki ga bodo nato dali v presojo javnosti. Ko usklajen še kadrovski del koalicijske pogodbe, bodo slednjo pripravili za parafiranje in bo poslana pristojnim organom strank. "Vse skupaj bo opravljeno v razumnem roku, da bo lahko državni zbor v razumnem roku sprejel vse potrebne odločitve, ki bodo pripeljale do oblikovanja nove vlade," je dejal Pahor. "Ker sem realen, sem optimist," je še dodal.
Pripombe pred začetkom usklajevanj
Kot je ob prihodu na današnj posvet povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec, imajo v stranki določene pripombe na zdravstvenem področju. Želeli bi si na novo definirati košarico zdravstvenih storitev, "zlasti v tistem delu, ki se nanaša na plačevanje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja". Da je nekaj vprašanj glede koalicijske pogodbe še odprtih, je poudarila tudi predsednica LDS Katarina Kresal. Po njenih besedah gre za nekaj stvari s področja financ, nekaj s področja gospodarstva, "pa tudi kakšno malenkost s področja šolstva in kulture". "Generalno gledano smo zadovoljni, veliko pripomb je bilo upoštevanih, sploh na področjih, ki so za nas pomembna – pravosodje, zdravstvo, šolstvo in kultura," je dejala.
Vprašanj o številu in imenih kandidatov za ministre Kresalova ni želela komentirati, medtem ko je Erjavec dejal, da je kadrovska sestava nove vlade v rokah bodočega mandatarja. "Zadeve so še popolnoma odprte. Ta del prav gotovo danes še ne bo zaprt," je dejal. O seznamu kandidatov DeSUS za ministre je povedal, da ga še ni oddal, da pa je z verjetnim prihodnjim mandatarjem ves čas v stikih.
Cvikl novi sekretar vlade?
Milan M. Cvikl (SD) je na novinarsko vprašanje, če se vidi na mestu sekretarja vlade, oz. če je ta politična funkcija dogovorjena, dejal sledeče: "To je ena od možnosti. Kaj so pa ostale? To bomo videli“.
Na vprašanje, ali bo nekdanji predsednik vlade in član SD Tone Rop, kandidiral na prihajajočih volitvah za evroposlance, pa je dejal, da bo zaenkrat ostal v državnem zboru. Glede nadaljne kariere predsednice LDS Katarine Kresal je Slavko Ziherl poudaril naslednje: "Mislim, da bo preprosto štartala na enem teh državotvornih ministrstev, zunanje, notranje, morda je v igri tudi javna uprava".
V prvem delu današnjega posveta so se ukvarjali predvsem s področjem javnih financ in gospodarstva. "Ni čudno, da smo temu posvetili toliko časa, saj je treba računati na zahtevne čase, ki so pred nami," je dejal Pahor. Koalicijska pogodba je po njegovih besedah pripravljena z vedenjem, da Slovenija kot ves razviti svet lahko pričakuje poglobitev finančne krize in krize v realnem sektorju.
"Zato moramo biti inovativni, pa tudi praktični in pragmatični v reševanju te krize in njenih posledic. Naša ambicija je, da ne le zavarujemo, ampak tudi okrepimo blaginjo naših ljudi," je še poudaril. Pri tem je izpostavil medgeneracijski in socialni dialog ter napovedal, da bodo iskali odgovore na vprašanja, kako enakomerno porazdeliti bremena te krize glede na socialne in druge položaje.
Slovenija potrebuje močno vlado
Kot je dejala predsednica LDS Katarina Kresal, se na pogajanjih soočajo vsi argumenti, ki jih imajo posamezne stranke. "Z dosedanjim izplenom smo vsi zelo zadovoljni, ker so bile pripombe upoštevane," je poudarila. Končno besedilo po njenih besedah morda ne bo takšno, kot bi si želeli v LDS, vendar je, kot je dejala, kompromis štirih strank.
Na vprašanje, ali se strinja z morebitnim omejevanjem menedžerskih plač in nagrad v prihodnje, je predsednica LDS dejala, da "kadar govorimo o zasebnem sektorju in zasebnih podjetjih na splošno, se lahko država skupaj z gospodarsko zbornico in delodajalci dogovori zgolj za priporočilo, kakšne naj bodo te nagrade in plače".
Tudi v DeSUS so po besedah predsednika Karla Erjavca zadovoljni z dosedanjim potekom pogajanj. Do poglavij, ki so najpomembnejša za DeSUS, po njegovo sicer še niso prišli, ima pa občutek, da bodo uspeli danes doreči vse pomembne stvari. Napovedal pa je, da bodo v zvezi z izboljšanjem položaja upokojencev v stranki želeli še izračune.
Protestniki pred hotelom
Ob deseti uri, ko so predsedniki in pogajalci strank napovedali svoj prihod, so se pred hotelom Union zbrali tudi predstavniki več okoljevarstvenih organizacij. Pahorja in ostale voditelje bodoče vladne koalicije so pozvali, naj v vladni program kot ključno prioriteto vključijo prehod v družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov ter zaščito naravnih virov in prilagoditev podnebnim spremembam.
V koalicijski pogodbi, ki jo pripravljajo SD, Zares, LDS in DeSUS so najpomembnejša področja sociale, financ in gospodarstva. Po raziskavi Eurobarometra, objavljeni septembra 2008, pa je 80 % Slovencev prepričanih, da so klimatske spremembe najresnejši problem, s katerim se sooča ves svet, so poudarili.
Čistopis dobili v sredo
Čistopis predloga koalicijske pogodbe so Socialni demokrati predsednikom morebitnih koalicijskih strank Gregorju Golobiču (Zares), Katarini Kresal (LDS) in Karlu Erjavcu (DeSUS) posredovali v sredo. Predsednik SD Borut Pahor je sicer vsebinski del koalicijske pogodbe z Golobičem in Kresalovo večinoma uskladil že minulo nedeljo, nato pa se je pogajalska skupina SD uskladila tudi z DeSUS, ki se je po prekinitvi koalicijskih pogajanj v ponedeljek vanje vrnila.
Za najtrši oreh velja dogovor o višini pokojnin. Na to temo se je v petek sestala skupina strokovnjakov, ki je preračunavala in ocenjevala, kako najti ravnotežje med pokojninami, plačami in "socialno nevzdržnostjo višine pokojnin, kot sedaj veljajo". Na vprašanje, ali gre za model, po katerem bi najnižje pokojnine rasle hitreje kot najvišje, je Anton Rop (SD) odvrnil, da je rešitev nekoliko bolj zapletena, "vendar gre v to smer".
KOMENTARJI (393)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.