Na otroka najmanj tri kvadratne metre površine, a številni normativov ne izpolnjujejo

Prvega septembra 2023 v veljavo dokončno vstopa pravilnik, ki določa, da morajo vrtci zagotoviti svojim varovancem primerno velike površine, in sicer štiri oziroma najmanj tri kvadratne metre na otroka. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca je bil sicer sprejet že leta 2000, v 19. členu pa je določil, da se v vrtcu na otroka zagotavlja praviloma štiri kvadratne metre, ne pa manj kot tri kvadratne metre notranje igralne površine. "Poudariti je treba, da se v to površino poleg igralnice upošteva tudi vsa ostala površina, namenjena dejavnostim otrok v stavbi vrtca – osrednji prostor, dodatni prostori za dejavnosti otrok…" pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo.

Kot dodajajo, je pravilnik določil prehodni režim vzpostavitve normativa tri kvadratne metre notranje igralne površine na otroka, in sicer najkasneje 1. septembra 2006. V tistih vrtcih, kjer je bilo pomanjkanje prostih mest in sredstev za zagotovitev prostorskih pogojev, ki jih določa pravilnik, pa je prehodna določba določala uveljavitev najkasneje s 1. septembrom 2010. Sedanja prehodna določba (novela pravilnika iz leta 2017) pa določa dokončno uveljavitev tega normativa s 1. septembrom 2023.

Na ministrstvu za šolstvo sicer pojasnjujejo, da je odstopanje od normativa tri kvadratne metre omogočeno tistim občinam, kjer vrtci ne morejo sprejeti vseh vpisanih otrok. Občina v tem primeru sprejme sklep, da se na otroka zagotavlja manjša igralna površina. K sklepu si mora občina pridobiti soglasje ministra. Pogoja za izdajo soglasja sta dva, in sicer da ima vrtec zaradi pomanjkanja prostora odklonjene otroke in da ima občina sprejet dokument, ki vključuje načrt aktivnosti za zagotovitev predpisane igralne površine v skladu s pravilnikom, ki vključuje opredelitev ciljnega datuma in načrtovan delež vključenih otrok v vrtce. "Soglasje se občini izda za največ dve leti. Trenutno ima soglasje MIZŠ za odstopanje od predpisanega normativa 34 občin," razlagajo na šolskem ministrstvu.

Velikost prostorov je kazalec kakovosti

"Prostorski normativ (velikost prostorov v vrtcu) predstavlja enega izmed kazalcev kakovosti, saj prispeva k nudenju boljših bivalnih, igralnih in učnih pogojev v vrtcu! Urejen prostor otroku daje možnost za gibanje, socialne stike, izbiro prostora, izbiro in menjavo dejavnosti, umik v zasebnost," dodajajo na ministrstvu. Problematiko igralne površine na otroka, saj v tem trenutku, ko je največja težava prostor, večina vrtcev, zaradi večjih potreb v okolju, v soglasju z ustanoviteljem, uporablja tako imenovani fleksibilni normativ, ki omogoča plus dva otroka na oddelek, so že večkrat izpostavili v Skupnosti vrtcev Slovenije.

"Pri tem je treba vedeti, da je še vedno v uporabi večina vrtcev, ki so bili grajeni pred 40 in 50 leti, ko je zadoščal drugačen predpis in vrtci dejansko otrokom ne morejo zagotoviti drugačne/večje igralne površine," pojasnjuje Janja Bogataj, predsedica Skupnosti vrtcev Slovenije.

Omenjeno tematiko so nazadnje izpostavili oktobra letos na strokovnem srečanju ravnateljev in ravnateljic vrtcev v Portorožu, pa tudi novembra na srečanju v prostorih šolskega ministrstva. Kot pojasnjuje Bogatajeva, se kolesja v državi vrtijo prepočasi in bi bilo že sedaj treba začeti resno načrtovati drugačno prostorsko urejenost slovenskih vrtcev. Na sestanku s šolskim ministrom je Bogatajeva še opozorila, da je treba začeti z ozaveščanjem lokalne skupnosti, da ne bodo ostali nepripravljeni. "O omenjeni tematiki sem govorila tudi z gospodom ministrom in ga nagovorila, da bi tudi država poskrbela za to, da bi občine lahko pridobile več sredstev za investicije iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov, kjer bi občinam aktivno pomagala država," je pojasnila.

Da občine od države ne prejmejo dovolj sredstev za pokritje predpisanih nalog, se strinjajo tudi v Skupnosti občin Slovenije. Leta 2019 so občine same namenile skoraj 17,5 milijona evrov za investicije v vrtce. Normativ tri kvadratne metre igralne površine na otroka pa je eden izmed še nedoseženih minimalnih standardov, pri čemer pa je treba upoštevati, "da v primeru, ko gre za obstoječe prostore in za načrtovane novogradnje vrtcev in dograditve obstoječih prostorov z novimi igralnicami, za katere je na dan uveljavitve pravilnika že vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni treba upoštevati določil, da površina igralnice ne sme biti manjša od 50 kvadratnih metrov", pojasnjujejo v Skupnosti občin Slovenije in dodajajo, da je "glede na vse navedeno ključno, da normativi pravilnika veljajo samo za novogradnje, za katere še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje in da država zagotovi občinam zadostna sredstva v obliki povprečnine kot tudi sredstva za sofinanciranje investicij v vrtce."

Bodo rok spet podaljšali?

Medtem se v Skupnosti vrtcev Slovenije bojijo, da bi se rok za začetek uveljavitve pravilnika spet podaljšal. "Skrbi nas, ker aktivnosti s strani države še niso stekle, triletni rok pa je zelo kratek. Morda se bodo odpirali dodatni oddelki v nenamenskih prostorih, vendar v tem ne vidimo rešitev. Namensko grajen prostor za otroke je čisto drugačno spodbudno okolje kot okolje, ki je bilo v temelju grajeno za drug namen. Tudi osnovna in srednja šola ne moreta potekati kar nekje, zato se bomo v Skupnosti vrtcev Slovenije zavzemali, da ohranimo veljavne standarde in da tudi zaradi narave dela in specifike vseh vključenih otrok pridobimo ustrezno prostorsko površino," poudarja Bogatajeva.

Skupnost vrtcev Slovenije najbolj skrbi, da bi lahko manj vključenih otrok v vrtce prineslo nove čakalne vrste ali pritisk s strani države in lokalnih skupnosti po odlogu spremembe pravilnika. "Vrtci smo se vedno znali organizirati in pripraviti na spremembe in skupaj z ustanoviteljem poiskati tudi najboljše rešitve. Skrbi nas, da se bodo na trgu znova začeli pojavljati razni ponudniki, ki bodo v varstvu otrok videli zgolj zaslužek, za strokovno delo pa ne bo poskrbljeno," je zaskrbljena Bogatajeva, ki pojasnjuje tudi, da je cena programa izračunana na število otrok v oddelku, kar ob nižjem številu otrok v oddelku predstavlja višji strošek. "Je pa tudi res, da se vsaka občina lahko odloči, da omogoči staršem subvencijo in krije določen odstotek plačila vrtca. To je odvisno od posamezne lokalne skupnosti, stroškov, ki jih ima in zagotovo tudi usmerjenosti, prepričanja, potreb ..."

Bogatajeva je sicer prepričana, da bo, v kolikor bo prišlo do spremembe pravilnika, zagotovo nastal prostorski problem v večini vrtcev. Čeprav so novogradnje temu pravilniku že prilagojene, obstaja večina vrtcev, ki predpisane kvadrature ne bo mogla zagotoviti. In če odgovorni ne bodo našli drugih rešitev, je Bogatajeva prepričana, da se bo število otrok na čakalni listi za prosto mesto v vrtcu še povečalo.

Na šolskem ministrstvu ob vsem tem pojasnjujejo, da bodo v šolskem letu 2021/22 opravili analizo stanja vzpostavitve predpisanega normativa v vrtcih, da bi ugotovili dejansko število vrtcev po posameznih občinah, ki do postavljenega roka ne bodo zadostili normativu najmanj treh kvadratnih metrov na otroka. "Na podlagi podatkov se bo MIZŠ odločilo za nadaljnje ukrepe," so zaključili.