Državni zbor je opravil splošno razpravo o predlogu novele zakona o vrtcih, ki ga je v zakonodajno proceduro vložila zunajparlamentarna stranka mladih ob podpori več kot 5000 državljanov. Koalicijski poslanci so predlog, ki predvideva brezplačne vrtce za vse otroke, s finančnega vidika ocenili kot neustrezen. Za opozicijo pa je predlog sprejemljiv, vendar bi ga bilo po njihovem mnenju treba še dograditi.
Državni zbor je po opravljenih splošnih razpravah z 39 glasovi za in 13 proti sklenil, da je zakon o prostorskem načrtovanju primeren za nadaljnjo obravnavo. Po drugi strani je večina (40 proti 19) odločila, da se za novelo zakona o vrtcih, ki jo je vložila zunajparlamentarna SMS ob podpori več kot 5000 državljanov, parlamentarni postopek konča.
Prva obravnava o zakonu o prostorskem načrtovanju je pokazala, da koalicija podpira predlagane spremembe, vendar z nekaterimi pomisleki. Opozicijski LDS in SD pa menita, da bi bilo smiselno prej sprejeti najnujnejše spremembe veljavnega zakona, šele nato pristopiti k celoviti sistemski rešitvi.
Brezplačni vrtci - nerealen predlog
Nadaljnji parlamentarni postopek za novelo zakona o vrtcih so sicer v opoziciji podprli, vendar ob opozorilih, da bi ga bilo treba še dograditi. Glavni argument proti noveli zakona, s katero bi uveljavili brezplačne vrtce za vse otroke, je bil, da zakon s finančnega vidika ni realen. So pa tudi koalicijski poslanci priznavali, da so cene vrtcev previsoke in da bi kazalo razmisliti o spremembah v sistemu.
V DeSUS idejo o brezplačnih vrtcih podpirajo, ne pa tudi predlaganega zakona, je dejal Vasja Klavora. Postavlja se vprašanje, kje naj država vzame toliko denarja, poleg tega bi bili plačila oproščeni tudi premožni in najbogatejši.
V primeru brezplačnih vrtcev bi bila Slovenija po besedah Alenke Jeraj (SDS) edina evropska država s takim načinom financiranja. Sistem ne bi bil pravičen, saj bi država plačevala vrtec tudi tistim z relativno visokimi dohodki, je opozorila. Opozorila je še, da je šest odstotkov staršev plačila popolnoma oproščenih, 22 odstotkov jih plačuje deset odstotkov, povprečno pa starši plačajo 30 odstotkov cene programa. Predloga za brezplačne vrtce v SDS ne bodo podprli, strinjajo pa se, da so potrebne spremembe.
Za SD ni sprejemljivo razmišljanje o spremembah, ki bi upoštevale samo cenovni vidik in bi znižale standarde. Če je vladi dvig rodnosti prioriteta, potem je lahko odnos do predšolske vzgoje preizkusni kamen za resnost te trditve, je dejala poslanka Majda Potrata. Po mnenju SD bi se moral 20-odstotni delež, ki ga v ceno vrtca prispeva država, dvigniti. To bi lahko vplivalo tudi na odločitev za rojstvo otroka, delež otrok v vrtcih pa bi se povečal, je razloge za podporo naštela Potrata.
DZ sprejel novelo zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Ob koncu današnjega zasedanja je državni zbor z 39 glasovi za in 19 proti sprejel novelo zakona o avtorski in sorodnih pravicah, do katere se je v okviru skrajšanega postopka opredelil v četrtek. Z odločanjem o vložnih dopolnilih so poslanke in poslanci končal tudi v četrtek začeto drugo obravnavo novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Tretjo obravnavo pa naj bi opravili v ponedeljek.
Novela zakona o referendumu in o ljudski iniciativi odpravlja predhodni zakonodajni referendum ter dviguje število podpisov, ki jih je treba priložiti referendumski pobudi za začetek postopka zbiranja 40.000 podpisov, in sicer s sedanjih 1000 na 2500 podpisov. Po novem naj bi omogočili zbiranje podpisov vsak poslovni dan - če bodo uvedli delovne sobote tudi takrat - in ves poslovni čas upravnih enot. Rok za zbiranje 40.000 podpisov pa bi se podaljšal s 30 na 35 dni.
Po navedbah vlade je namen novele zagotoviti učinkovit sistem razreševanja odprtih vprašanj med kolektivnimi organizacijami - največkrat je bil v razpravi omenjen SAZAS - in uporabniki, zlasti glede določanja tarife. V ta namen je predvidena ustanovitev sveta za avtorsko pravo. Ko kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov v štirih mesecih pogajanj ne bi uspela skleniti sporazuma in določiti tarife, bo lahko ena stran predlagala, da tarifo določi svet za avtorsko pravo.
Največji problem veljavne zakonodaje po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika predstavljajo neusklajeni postopki priprave prostorskih aktov s predpisi o varstvu okolja in ohranjanju narave. Tako postopka priprave prostorskega akta in celovite presoje vplivov na okolje potekata po dveh tirih, brez zadostne povezanosti, je dejal Podobnik. Ministrstvo želi, da bi bile občine motivirane, da svoj prostor načrtujejo celovito in s tem načrtujejo tudi svoj dolgoročni razvoj, kajti le jasen prostorski načrt, pravi Podobnik, daje investitorju potrebno varnost.
Podobnik je tudi povedal, da veljavnega zakona ni bilo več mogoče dopolnjevati, saj da je veljavni zakon v nekaterih rešitvah konceptualno zgrešen. Minister verjame, da novi zakon ne prinaša nove zmede, ampak bolj jasne postopkovne rešitve in krajše postopke. Predlog med drugim tudi spreminja postopek določanja plačila komunalnega prispevka, ne zahteva obveznega javnega zbiranja investicijskih namer in ukinja obvezne revizije okoljskih poročil.
Odzivi strank na zakon o prostorskem načrtovanju
Po besedah Vilija Rezmana iz DeSUS je ena izmed težav pri planiranju razvoja upravno politična ureditev v državi. Te zakon sicer ne more odpraviti, je pa upošteval to "hibo", pravi. Predlog po njegovih besedah odpravlja nekatere pomanjkljivosti. Izrazil je upanje, da bo predlagana hierarhija določanja prostorskih aktov razjasnila, kdo je za kaj odgovoren in kje lahko posameznik poišče odgovore na vprašanja. Prepričan je, da je dokument dovolj dobro povezan z ostalo zakonodajo. Ponovno spreminjanje prostorske zakonodaje bo sicer prineslo nekaj novih težav, ampak te bodo po njegovem manjše kot pričakovane koristi.
V SDS se strinjajo, da je treba sedanji zakon spremeniti, ker so v njem med drugim posamezne rešitve nejasne, deloma neizvedljive in včasih tudi organizacijsko vprašljive. Kot je dejal Rudolf Petan, se neustrezne rešitve v praksi kažejo po eni strani v veliki množici novih posegov v prostorov, "ki ob pritisku kapitala vznikajo čez noč", po drugi strani pa so "ogromne težave, ko se skuša na določenem območju zgolj pridobiti informacijo, ali je sploh možen poseg na takšnem področju ali ne".
Njegov poslanski kolega Franc Sušnik pa je opozoril, da je vsak poseg v prostor v bistvu konflikt interesov, pri reševanju katerih je treba določiti arbitre. Dvomi, da bo lahko ministrstvo v tako kratko določenem času, kot ga predvideva zakon, posredovalo in usklajevalo v vseh spornih primerih.
Predlog po mnenju LDS konceptualno zgrešen
V LDS predloga po besedah Pavla Gantarja ne bodo mogli podpreti, ker je konceptualno zgrešen in nesmiseln, saj ga bo v primeru, da bo Slovenija dobila pokrajine in pokrajinsko zakonodajo, kasneje treba popravljati. Gantarja moti tudi, da zakon ponovno uvaja strateški prostorski načrt države. Zanima ga, kaj bo ta imel opraviti s prostorom, ko bodo ustanovljene pokrajine, in "kaj vse bo država vtaknila v ta plan". Ministrstvu je priporočil, naj čim prej pripravi nekaj najbolj pomembnih sprememb zakona, sprejemanje tega predloga pa odloži na kasnejši čas.
V SD ocenjujejo podobno. Kot je dejal Janko Veber, bi bilo najprej treba sprejeti interventni zakon za odpravo največjih pomanjkljivosti, ki občinam povzročajo težave pri pravočasnem sprejemanju prostorskih aktov, šele nato celoviti sistemski zakon. Interventni zakon narekuje tudi časovna priprava aktov, ki so predpogoj za uspešno črpanje sredstev iz kohezijskih in strukturnih skladov. Po njihovem mnenju bodo občine s tem zakonom resnično izgubile pristojnost pri prostorskem načrtovanju. Glede državnega strateškega prostorskega načrta pa je Veber izpostavil bojazen, da bodo posamezna območja zaradi neupoštevanja vpliva okoljskega vidika lahko zaostala v gospodarskem in demografskem razvoju.
V NSi predlagani zakon sicer podpirajo, ker želijo preprečiti sedanje neustrezne rešitve, ko zaradi pritiska kapitala prihaja do množice nenačrtovanih posegov v prostor, po drugi strani pa odhajajo investitorji, ker ne morejo pridobiti ustreznih informacij o tem, ali je uresničljiva njihova investicijska zamisel z vidika posega v prostor. Vendar pa upajo, da ne bo deležen podobne usode kot zakon o urejanju prostora, ki kljub zagotovilom o poenostavitvah ter krajših in enostavnejših postopkih v praksi ni zaživel, je v imenu poslanske skupine opozoril Drago Koren. Prepričan je, da bo pozitiven korak dosežen le, če se bodo uresničili temeljni cilji zakona.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.