Slovenijo prešla nevihtna sistema, tudi z debelo točo

Vremenski sistem, ki je nastal nad severovzhodno Italijo, je dosegel predvsem severozahodno Slovenijo in oslabel, zaradi same organizacije tega sistema pa ponekod še lahko prihaja do kakšnih močnejših sunkov vetra, je pojasnil dežurni prognostik Luka Ravnik iz Agencije RS za okolje (Arso).

"Po drugi strani se pa je formirala nova nevihtna linija zahodno od Ljubljane, praktično v pasu nekje od Postojne proti Litiji in naprej proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Ta sistem se zdaj pomika proti Savinjski regiji oziroma proti vzhodu," je dejal Ravnik. Moči te linije zaenkrat še ne poznajo, vendar jo spremljajo, je dodal. Na Arsu so zaradi neviht izdali oranžno vremensko opozorilo za severovzhodno in osrednjo Slovenijo. Za celotno državo sicer velja oranžno vremensko opozorilo zaradi velike toplotne obremenitve.

Ponekod po Sloveniji neurja ovirajo promet in zmanjšujejo vidljivost, na cestah pa je lahko večja količina vode, opozarjajo na prometnoinformacijskem centru. Vse udeležence v prometu pozivajo, da vozijo previdno in se ne ustavljajo pod nadvozi ali v predorih.

Meteoinfo poroča, da je nevihtni sistem, ki se je izoblikoval nad osrednjo Slovenijo in malo pred 17. uro prešel Zasavje, nekaterim krajem prinesel kot oreh debelo točo. Kljub slabljenju sistema, se še vedno pojavljajo močni sunki vetra, nalivi in toča. "Lokalno lahko pade večja količina padavin, zato lahko na manjših območjih hitro narastejo in poplavijo posamezni hudourniški vodotoki," so še zapisali.

Kot poroča Arso, so bile danes najvišje dnevne temperature po Sloveniji med 32 in 36 stopinjami Celzija. Najnižjo temperaturo so ta teden zabeležili v torek, ta je v Kopru znašala 25,8 stopinje Celzija. Za konec tedna napovedujejo največjo vročino v jugovzhodni Sloveniji, vročina pa bo vztrajala do začetka prihodnjega tedna. 

Narašča tudi vlaga

Ob vse višjih temperaturah zraka v zadnjih dneh počasi narašča tudi vlaga, zato vročino še težje prenašamo, kot bi jo sicer. Pokazatelj, kako soparno je ozračje, je rosišče. S tem izrazom označujemo temperaturo, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati vodna para. Več kot je vlage v zraku, višja je temperatura rosišča in večji je občutek vročine.

Poleti se pri nas običajna temperatura rosišča giblje okoli 15 stopinj Celzija, vrednosti okoli 25 stopinj Celzija, ki so bile po nevihtah včeraj popoldne dosežene ponekod na jugu države, pa so za naše podnebje izjemno visoke in so bolj značilne za tropski pas.

Pri vročem in vlažnem zraku se precej zmanjša učinkovitost hlajenja našega telesa, saj znoj izhlapeva počasneje, zato nam je še bolj vroče, kot bi pričakovali glede na izmerjeno temperaturo zraka. Na žalost tudi v prihodnjih dneh ne kaže, da bi se zrak bistveno osušil.

Kaj nas čaka v naslednjih dneh?

Pred nami so še vroči dnevi, je napovedal dežurni prognostik Luka Ravnik iz agencije za okolje (Arso). Čez vikend bo nekaj več vetra, temperature pa bodo nekoliko nižje v popoldanskem času, a bodo še vedno v glavnem nad 30 stopinj Celzija. V soboto so možne lokalne nevihte. Začetek prihodnjega tedna bo še vedno vroč.

"Ker bo v bližini oslabljena vremenska motnja severno in zahodno od naših krajev, bo v soboto nekoliko povečana verjetnost za pojav neviht, predvsem v severni polovici države," je pojasnil Ravnik. Nedelja bo, kot kaže, pretežno jasen dan brez možnosti ploh ali neviht. Temperature bodo nekoliko nižje, okoli 32 stopinj Celzija, z izjemno Primorske, kjer bodo visoke temperature po navedbah Ravnika vztrajale.

Prihodnji teden pa se bo, kot pravi, začel z višjimi temperaturami. "V večjem delu države bodo popoldanske temperature verjetno okoli 35 stopinj Celzija, krajevno pa lahko ponekod tudi kakšno stopinjo čez. Tudi jutranje temperature bodo ostale razmeroma visoke," je dejal.

Pri tem bo najbolj izpostavljena Primorska, kjer bodo ob vzhodnem vetru tudi nočne in jutranje temperature nad 20 stopinj. Tudi visoke popoldanske temperature z razmeroma visokimi jutranjimi in nočnimi temperaturami bodo vztrajale, vreme pa bo v glavnem sončno. Na Primorskem bo tudi morda nekaj manj vlage oziroma sopare.