Vrhovno sodišče je v današnji javni razglasitvi sodbe v zvezi s pritožbama Centra za socialno delo (CSD) Velenje in zastopnika babice dečkov iz Velenja navedlo, da je bil odvzem dečkov iz vrtca nezakonit ter da so bile njuni babici, pri kateri sta živela do odhoda k rejnikom, kršene ustavne pravice. Kljub temu otroka za zdaj ostajata pri rejnikih.
Odvetnik babice dečkov Velimir Cugmas je po razglasitvi sodbe dejal, da je potrjeno tisto, kar je bistveno, in sicer da je babici kršena ustavna pravica do doma in pravica do zasebnosti. Sodišču pa zameri, da ni reševalo predhodnega vprašanja. Napovedal je pritožbo oziroma revizijo.
Odvetnik Cugmas: Otroka bi se morala takoj vrniti starim staršem
"Nedvoumno je, da je babici prekršena človekova ustavna pravica do doma in pravica do zasebnosti. Slednje je bistvo vseh prizadevanj v tem postopku. Tisto, kar ni ugodeno in kar je zamera, je, da si je sodišče pilatovsko umilo roke, saj bi v tem postopku lahko predhodno vprašanje razrešilo samo," je v izjavi po razglasitvi sodbe dejal Cugmas. Predhodno vprašanje je po njegovih pojasnilih to, da bi sodišče lahko odločalo, ali so razmere pri babici in dedku ustrezne za bivanje in razvoj otrok.
Cugmas meni, da bi se otroka morala takoj vrniti k starim staršem. Poudaril je, da stiki niso tisto, kar bi stare starše zadovoljilo, želijo si namreč, da sta otroka vseskozi v njihovi družini, ne pa da ju "samo enkrat ali dvakrat na mesec vidijo za poldrugo uro". Glede odločitve vrhovnega sodišča poudarja še, da je s tem, ko je kršena človekova pravica babici, avtomatično kršena tudi pravica vnukoma.
CSD: Najbolj primerno za otroka, da ostaneta v rejniški družini
Odvetnica Centra za socialno delo (CSD) Velenje Simona Marko je presenečena nad razsodbo vrhovnih sodnikov, da je bil odvzem velenjskih dečkov iz vrtca nezakonit in da so bile njuni babici zaradi tega kršene ustavne pravice. Odločitve o morebitni pritožbi še niso sprejeli. Poudarila pa je, da je najbolje za otroka, da ostaneta pri rejnikih.
Če bi babica dečkov iz Velenja uspela s pritožbo na odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in bi pridobila dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, bi lahko na CSD znova ugotavljali otrokove koristi. "In če se ugotovi, da je v največjo korist otrok, da bi bila umeščena v bivalno okolje, varstvo in vzgojo babici, bi lahko prišlo do premestitve otrok," je dodala Markova.
Kaj in kako je odločalo vrhovno sodišče?
Vrhovno sodišče je danes ugotovilo, da je CSD preuranjeno posegel in otroke odvzel starim staršem, saj bi najprej moral počakati na odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ali dajo starim staršem dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.
Ministrstvo je sicer pozneje, 11. aprila, odločilo, da se starim staršem ne izda dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Njihov odvetnik se je na to odločitev pritožil in v tej zadevi teče spor na mariborskem upravnem sodišču.
Podrobneje sodišče pojasnjuje, da je bilo v obravnavani zadevi med tožnico in mladoletnima otrokoma vzpostavljeno tesno in pristno razmerje, ki se je izrazilo tudi v bivanju otrok in skrbi zanje v času, ko starši zanje niso več mogli skrbeti od konca leta 2015 do namestitve otrok v rejniško družino dne 30. 3. 2016. To razmerje je sicer preseglo običajno razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki, zato je glede na posebne okoliščine tega primera nastalo družinsko življenje, ki je tožnici zagotavljalo pravno varstvo najmanj v tem, da bi ji bilo treba omogočiti nadaljnji razvoj takega razmerja, kolikor to ne bi bilo v nasprotju z interesi otrok.
Prav tako sodišče ugotavlja, da je tožnica z vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje rejništva za navedena mladoletna otroka želela urediti nadaljnje bivanje mladoletnih otrok pri njej v rejništvu kot trajnejši obliki vzgoje in oskrbe otrok. Pravica do družinskega življenja je tako tožnici zagotavljala, da do odločitve o njeni vlogi v razmerje med njo in njenima vnukoma s strani tožene stranke ne bo poseženo brez utemeljenih in izkazanih razlogov.
Vrhovni sodniki: CSD je ukrepal preuranjeno
Sodišče še navaja, da čeprav je toženka uveljavljala, da je imela za svoje dejanje prevzema in namestitve otrok v rejniško družino podlago v izdani upravni odločbi (z dne 21. 3. 2016), je bilo z navedeno odločbo odločeno, da se otroci namestijo v rejniško družino, ne pa tudi, h komu se bodo otroci namestili v rejništvo. To pa pomeni, da iz te odločitve ne izhaja, da se ne bi mogli (oziroma morali) namestiti v rejništvo k tožnici, če bi pridobila dovoljenje za opravljanje rejništva. Prav tako s to odločbo ni bilo odločeno, da je ta ukrep potreben zaradi tega, ker bi bilo nadaljnje bivanje otrok pri tožnici že tedaj v nasprotju z njihovo koristjo. Ta odločba toženi stranki torej ni onemogočala, da bi se namestitev otrok v drugo rejniško družino izvršila šele tedaj, ko bi bilo odločeno o vlogi tožnice za dovoljenje za opravljanje rejništva za mladoletna otroka.
Glede na navedeno bi ob ustavno skladni razlagi zakonov tožena stranka morala s spornimi dejanji počakati do dokončne odločitve pristojnega organa o vlogi tožnice za opravljanje rejništva glede njenih vnukov. Ta dejanja bi lahko pred tem izvršila le, če bi takojšnjo izvršitev narekovali interesi samih mladoletnih otrok, vendar pa te okoliščine niso bile podane. Zato navedenih dejanj prevzema mladoletnih otrok v vrtcu in njihove namestitve v drugo rejniško družino tožena stranka tedaj ne bi smela izvršiti.
S tem je preuranjeno posegla v razmerje med tožnico in mladoletnima otrokoma in s tem v pravico pritožnice do družinskega življenja. Ta dejanja, ki jih je mogoče glede na dejansko stanje obravnavane zadeve opredeliti tudi kot dejanski odvzem otrok tožnici, so bila torej nezakonita.
Sodnik Kerševan: Babica ima vse možnosti, da dobi rejništvo
Vrhovni sodnik Erik Kerševan je ob tem babici na izreku dejal, da tudi ugotovitev kršitve ustavnih pravic pomeni določeno zadoščenje in bo lahko podlaga za urejanje razmerij med njo in vnuki.
Ob tem je poudaril, da če bo uspela z upravnim sporom na mariborskem sodišču in bo dobila dovoljenje za rejništvo, bi ji glede na odločitev vrhovnega sodišča o kršenju ustavnih pravic do družinskega življenja nato morali dodeliti otroke.
CSD Velenje je 30. marca letos bratca iz Velenja iz vrtca odpeljal k rejniški družini brez vednosti starih staršev s Koroške, pri katerih sta po tragediji v družini, ko sta izgubila mamo, bivala.
Cugmas je nato na Upravno sodišče v Mariboru vložil tožbo, s katero je terjal ugotovitev, da je CSD Velenje z odvzemom otrok ravnal nezakonito in tako posegel v otrokove pravice v razmerju do babice. Hkrati je zahteval izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi se dečka do pravnomočnosti odločitve vrnila k starim staršem, oz. je zahteval vrnitev v prvotno stanje.
Z današnjo odločitvijo vrhovnega sodišča je postala pravnomočna odločitev Upravnega sodišča v Mariboru, ki je 11. maja letos odločilo, da so bile z odvzemom dečkov kršene ustavne in človekove pravice njuni babici do družinskega življenja. Ni pa ugodilo zahtevi, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k starim staršem, ampak je zapisalo, da bodo o tem tekli posebni postopki.
Na odločitev upravnega sodišča sta se na vrhovno sodišče, ki v nadaljnjih postopkih odloča o pritožbah v zvezi s sodbami upravnih sodišč, pritožila pravna zastopnika tako CSD Velenje kot babice dečkov.
CSD Velenje se je na sodbo pritožil, ker je menil, da z odvzemom otrok očetu in namestitvijo v rejniško družino "z ničemer ni bilo poseženo v pravico do družinskega življenja babice" ter da je ugotovitev sodišča, da je bila babici kršena pravica do družinskega življenja, nejasna. Ob tem je CSD izpostavil še, da je upravno sodišče odločalo le o obsegu posega v pravico do družinskega življenja babice in da ni bila predmet presoje zakonitost ali nezakonitost odločanja CSD Velenje glede namestitve otrok v rejniško družino.
Cugmas pa se je na vrhovno sodišče pritožil zaradi zavrnjene zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero bi otroka do pravnomočnosti odločitve vrnili k babici. To pritožbo je vrhovno sodišče že zavrnilo junija letos, v odločitvi pa je takrat med drugim zapisalo, da vrhovno sodišče v tem postopku ne more odločiti o tem, kje naj se namestita otroka, saj to izhaja iz odločbe, ki je določila, da se otroka namestita v rejniško družino. Zapisalo je tudi, da ne more odločiti, da se otroka (začasno) namestita k pritožnici, saj ta takrat ni imela potrebnega dovoljenja za opravljanje rejništva.
Medtem sta dečka pri rejniški družini in se glede na dogovore srečujeta s starimi starši.
Oče dečkov, ki sta mu bila otroka pravno-formalno odvzeta, pa je v priporu zaradi suma, da je decembra lani v Velenju umoril mater dečkov, zoper njega pa sojenje poteka pred okrožnim sodiščem v Celju.
