Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zaradi preklica zdravniških soglasij za delo prek polnega delovnega časa še ne opažajo odstopanj v nekirurških dejavnostih, medtem ko je zaradi pomanjkanja anesteziologov manj operacij, je na novinarski konferenci povedala strokovna direktorica UKC Brigita Drnovšek Olup.
Na oddelkih kliničnega centra, kjer opravljajo predvsem urgentne operativne posege, se po besedah Drnovšek Olupove program bistveno ne bo zmanjšal. Na drugih oddelkih pa bo po njenih napovedih redni program zmanjšan tudi za polovico in več.
Manj operacij na pediatriji in ginekologiji, čakali bodo tudi bolniki z rakom
Nekateri oddelki so že začeli obveščati bolnike o preložitvi oziroma odpovedi operacije. Velja pa to zgolj za nenujne operacije, je poudarila strokovna direktorica. Tako se je po njenih besedah zmanjšalo število operacij na pediatričnem oddelku kirurških strok in na ginekološki kliniki. V prihodnosti pa pričakujejo zmanjšanje obsega nenujnih operacij na vseh področjih, razen na travmatologiji, torakalni kirurgiji, nevrološko interventni kirurgiji.
Drnovšek Olupova tudi opozarja, da bodo na operacije dlje čakali tudi bolniki z rakom. "To so ponavadi daljše operacije in če je zdravniških ekip manj, se bo čakalna vrsta podaljševala," pravi in dodaja, da bodo tudi pri bolnikih z rakom ocenjevali, katera oblika raka je bolj agresivna ter na podlagi tega določali nujnost operacije.
Problem predvsem pomanjkanje anesteziologov
Razlog za odpoved operacij je predvsem pomanjkanje anesteziologov. Medtem ko bi za normalno delovanje vseh operacijskih dvoran dnevno potrebovali 31 anesteziologov, pa jih bo od prihodnjega tedna dalje na razpolago od 13 do 15, pravi strokovna direktorica kliničnega centra. Ob tem se je po njenih besedah "začel pritisk s strani anesteziologov v smislu razumevanja ur, kolikor jih lahko posameznik opravi v določenem obdobju".
Pojasnila je, da vodstvo bolnišnice upošteva tolmačenje zakona, kot ga je predlagalo ministrstvo za zdravje. Ministrstvo je namreč julija na direktorje javnih zdravstvenih zavodov naslovilo gradivo, kjer menijo, da za področje urejanja delovnega časa zdravnikov velja zakon o zdravniški službi, ne pa zakon o delovnih razmerjih.
Na kliničnem centru je soglasje preklicalo 650 zdravnikov, en zdravnik pa je doslej ta preklic pisno umaknil.
'Vlada se ni ustrašila'
Premier Borut Pahor je dejal, da se vlada kljub nesporazumom z zdravniki ni ustrašila zdravstvene reforme. Prav ta zaplet je povod več za to, da se na najbolj resen in rigorozen način lotimo zdravstvenega sistema, je poudaril.
Trenutni zdravstveni sistem namreč po njegovih besedah ni dober niti za bolnike niti za zdravstveno osebje in tudi ne za vzdržnost javnih financ. Vlada se bo priprave zakona o zdravstvenem varstvu tako lotila takoj, ko bosta premier in minister za zdravje Dorijan Marušič ocenila, da je so dovolj blizu kompromisni rešitvi z zdravniki.
Zares podpira možnost odpiranja kolektivne pogodbe
Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem pa je v javnem pozivu vodjo Fidesa Konrada Kuštrina vprašala, ''zakaj so pravzaprav javno pozivali in nazadnje dosegli umik soglasij za nadurno delo oziroma dežuranje že 1. septembra 2010''.
Ko so v DZ julija letos sprejemali novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, so namreč sprejeli amandma, s katerim so določili štirimesečno prehodno obdobje, s katerim so uveljavitev spremembe načina obračunavanja dežurstev prestavili na 1. januar 2011.
''Prepričani smo bili, da štirje meseci pomenijo dovolj, da tako vlada kot predstavniki zdravnikov in zobozdravnikov sprejmejo usklajeno rešitev, ne samo na področju dežurstev, ampak tudi širše (višina osnovne plače, dežurstva, preučitev različne odsotnosti zdravnikov). Vsi napori v DZ so bili torej usmerjeni v to, da bi obema stranema dali dovolj časa za resne pogovore, usklajevanja in iskanje kompromisa,'' je zapisala.
Vlado pa je Zalokar Oražmova pozvala, da čim prej ministru Marušiču za potrebna pogajanja podeli vsa pooblastila, vključno z možnostjo odpiranja kolektivne pogodbe.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.