Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirovni inštitut, Združenje za varstvo človekovih pravic (Unione Forense per la tutela dei diritti umani) in Amnesty International Slovenije v skupnem odzivu poudarjajo, da že dve leti opozarjajo na to, da so leta 2010 sprejete zakonske rešitve nezadostne in da bi jih bilo treba revidirati. "Pričakujemo, da se bo glede na vsebino sodbe vlada s problemom izbrisa morala znova začeti ukvarjati, da bo v skladu s sodbo v enem letu pripravila celovite ukrepe ter da bo v njihovo načrtovanje vključila tudi predstavnike izbrisanih," so zapisali.
Ob tem nevladne organizacije ocenjujejo, da je sodba za Slovenijo zelo pomembna, saj "nas sili k soočenju z dejstvi iz preteklosti in k priznanju, da je izbris pomenil kršitev človekovih pravic". Prav tako menijo, da sodba oblasti nagovarja, da prevzamejo odgovornost in v celoti popravijo storjene krivice.
Hkrati pa izpostavljajo za izbrisane manj ugodne plati sodbe. Nevladne organizacije namreč ugotavljajo, da je sodišče zaradi procesnih razlogov kršitev konvencijskih pravic ugotovilo samo za šest od desetih pritožnikov. "Vendar to po naši oceni ne vpliva na popravo krivic na nacionalni ravni, saj mora država ustrezne ukrepe za priznanje škode sprejeti za vse izbrisane," so zapisali.
Denarja ni
Po današnji seji vlade je odločitev sodišča o izbrisanih komentiral tudi gospodarski minister Radovan Žerjav. Dejal je, da je ''zagata seveda velika, saj če gremo množit številke, pridemo do grozljivih številk. Teh pa vlada ne more pokriti.''
''Tega denarja ni. Nimamo ga nekje v žepu, da bi ga potegnili in preprosto izplačali te odškodnine,'' je razlagal Žerjav. Spomnil je, da je vsota odškodnin – teoretično bi morali izplačati 500 milijonov evrov – na ravni nedavno sprejetega varčevalnega paketa. Dodal je, da se je zagotavljalo, da teh odškodnin ne bo in da jih ne more biti ter da je zdaj pred vlado težko delo. Sam rešitve ne vidi, a da bo neko rešitev treba najti, vsekakor pa je treba podrobneje pregledati sodbo in preučiti možnosti države za pritožbo.
Odločitev evropskega sodišča so pozdravili tudi v stranki Zares. Kot je zapisal predsednik stranke Pavel Gantar se s to sodbo končuje sramotna pravna bitka, ki so jo v Sloveniji iz ideoloških razlogov sprožili nasprotniki ureditve statusa izbrisanih. Na čelu teh ideološko motiviranih prizadevanj je bila stranka SDS in njen predsednik, ki danes vodita slovensko vlado, je dodal Ganatar.
''Dejstvo, da bo morala vlada pod njunim vodstvom uresničiti sodbo in vzpostaviti učinkovit sistem odškodnin za izbrisane, se nam zdi pravična ironija. V Zares upamo, da je včerajšnja sodba EČP tudi za SDS znak, da je sprenevedanj konec in da Slovenija ne more biti več talec njihovih ideoloških travm,'' je zapisal.
Nekdanji notranji minister Bavčar sodbe ne komentira
Na ministrstvu za notranje zadeve pa se, kot so sporočili, zavedajo, da javnost pričakuje njihov odziv, a je sodba obsežna in jo je treba temeljito preučiti na medresorski ravni. Prav tako bo treba natančno preučiti načine za izvršitev obveznosti, ki jih je Sloveniji s sodbo naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice. V prihodnjih dneh tako načrtujejo prve sestanke, na katerih se bodo dogovorili o prihodnjih obveznostih, določili nosilce nalog in roke za izvedbo, so še sporočili.
Igor Bavčar, ki je ministrstvo za notranje zadeve vodil v času, ko je prišlo do izbrisa, sodbe ni želel komentirati.
Kakšna je sodba?
Veliki senat evropskega sodišča je potrdil že izrečeno sodbo o kršitvi pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva izbrisanim. Hkrati je razsodil, da je prišlo tudi do kršitve 14. člena konvencije o človekovih pravicah, ki govori o prepovedi diskriminacije. Evropsko sodišče je slovenski vladi tudi naložilo, naj v enem letu pripravi sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji. Sodišče v tem času podobnih vlog, ki so prispele na sodišče, ne bo obravnavalo, je še zapisano v razsodbi.
Hkrati je razsodilo, da je Slovenija dolžna za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov Mustafi Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću, vsem tožnikom pa skupno 30.000 evrov za stroške postopka. Če država v treh mesecih teh zneskov ne bo izplačala, bodo začele teči obresti v višini pribitka treh odstotnih točk na Euribor.
Poleg tega je sodišče vladi in pritožnikom naložilo, naj v treh mesecih dosežejo dogovor glede morebitne premoženjske škode in o tem obvestijo evropsko sodišče. Če dogovora ne bo, bodo nadaljnji postopki v rokah predsednika sodišča. Veliki senat evropskega sodišča je večino odločitev sprejel soglasno, nekaj sodnikov pa se ni strinjalo, da sodišče ni ugodilo tožbam še preostalih štirih izbrisanih, ki so sprožili primer. Zato so k odločitvi podali odklonilna ločena mnenja.
Pravici bo zadoščeno
Pritrdilno ločeno mnenje pa je podal slovenski član evropskega sodišča Boštjan M. Zupančič. Opozoril je, da je slovensko ustavno sodišče dvakrat ugotovilo nezakonitost izbrisa, a sta tako zakonodajna kot izvršna oblast odločbi ignorirali. "Ceno bodo zdaj plačali slovenski davkoplačevalci," je v ločenem mnenju zapisal Zupančič.
Prav tako je okrcal slovensko sodstvo, ki v svojem "postkomunističnem legalnem formalizmu" ni dosodilo nobene odškodnine izbrisanim, in se vprašal, zakaj v slovenskem pravosodnem sistemu niso bile priznane krivice, storjene izbrisanim. Primer izbrisanih po njegovem mnenju tudi dokazuje, da sodni mlini meljejo počasi, a vztrajno. Prav zaradi odločitve evropskega sodišča bo končno zadoščeno pravici, je v svojem mnenju še zapisal Zupančič.
Država izbrisala 25.671 prebivalcev Slovenije
26. februarja 1992 je namreč država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v "pasivno" evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Med njimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk ter 5360 otrok.
Od 25.671 izbrisanih jih je doslej 7313 pridobilo slovensko državljanstvo, 3630 pa dovoljenje za stalno prebivanje. 13.426 izbrisanih torej v Sloveniji še nima urejenega statusa. Za te izbrisane večinoma niti ni znano, kjer so.
Od uveljavitve novele zakona o izbrisanih julija 2010 so izbrisani vložili 229 prošenj za dovoljenje za stalno prebivanje ter 101 prošnjo za izdajo posebne odločbe za nazaj. Upravne enote so izdale 59 dovoljenj za stalno prebivanje, 83 prošenj so zavrnile. Poleg tega so izdali 52 posebnih odločb po uradni dolžnosti in 74 odločb na prošnjo stranke.
Glede na odločitev evropskega sodišča, ki je šestim izbrisanim prisodilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, bi, če bi vlada pripravila sistem odškodnin, ki bi veljal za vse izbrisane enako, država za odškodnine za nepremoženjsko škodo teoretično morala izplačati 500 milijonov evrov. Pri tem ni všteta odškodnina za morebitno premoženjsko škodo.
