Logar: To vprašanje bomo reševali z dialogom in ne na očeh javnosti

Hrvaška vladajoča stranka HDZ je včeraj v saboru napovedala, da bodo do konca jesenskega zasedanja razglasili izključno gospodarsko cono v Jadranu ter s tem sledili Italiji. Zunanji minister Anže Logar se bo ob obisku Rima prihodnji teden pogovarjal tudi o tej temi. Kaj to pomeni za Slovenijo, bo zaradi tega ostala brez dostopa do mednarodnih voda in ali razglasitev izključne gospodarske cone pomeni posledično razveljavitev določb arbitraže, pa so prva vprašanja, ki se ob tem zastavljajo. Iz Zagreba so sporočili, da bo Slovenija o vzpostavitvi cone obveščena. 

Z vprašanji smo se obrnili na zunanje ministrstvo. Zanimalo nas je, ali je Slovenija pričakovala takšno odločitev Italije in Hrvaške, ali je Slovenija od obeh držav že prejela pojasnila ter kaj konkretno so "običajni diplomatski kanali", ki jih omenjajo na MZZ. Zanimalo nas je tudi, ali bo Slovenija še naprej imela dostop do odprtega morja ter ali morda tudi naša država načrtuje razglasitev izključne gospodarske cone v Jadranu. 

Odgovor ministrstva, ki ga objavljamo v celoti, je bil zelo skop. "Ministrstvo za zunanje zadeve deli skrb vseh ostalih držav ob Jadranu za celovito zaščito Jadranskega morja. Ministrstvo podpira vsa prizadevanja glede različnih načinov izvajanja te zaščite. Glede vprašanja razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ) s strani Italije in Hrvaške ministrstvo spremlja dogajanja preko običajnih diplomatskih kanalov. EEZ bo prav tako ena od tem pogovora ministra dr. Logarja v Rimu 10. decembra," so zapisali. 

Logar: To strateško vprašanje bomo reševali s strpnim dialogom in ne na očeh javnosti

Po zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato pa je minister Logar v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju poudaril, da gre pri izključnih gospodarskih conah v Jadranu za strateško vprašanje, ki ga vlada namerava reševati s strpnim dialogom in ne na očeh javnosti, pač pa po "običajnih diplomatskih kanalih". Ko bo strateškim interesom zadoščeno, bodo o tem obvestili javnost, ki si to zasluži, je pojasnil.

Logar verjame, da bo evropski duh tudi v prihodnje krepil medsosedske odnose. Spomnil je, da je bilo sprejetih kar nekaj sporazumov oziroma sklepov s posebno referenco na ravnanje v evropskem duhu, na primer tripartitni sporazum iz junija 2004, sklep v saboru glede zaščitne ekološko-ribolovne cone na Jadranu (Zerc) in reference v pogajalskih okvirih.

"V partnerskih odnosih se pričakuje, da evropski duh vsi spoštujemo. Verjamem, da bo v ospredju zaščita Jadrana, ki je pomembna za vse države ob Jadranskem morju," je poudaril.

Logar je še povedal, da je Italija MZZ neuradno obvestila o namerah, in spomnil, da odhaja 10. decembra na obisk k italijanskemu kolegu, s katerim bosta govorila o tem. Seznanjen je tudi z izjavami zunanjih ministrov Italije in Hrvaške v Zagrebu. Slovenija je po Logarjevih besedah pomorska država in v njenem interesu je, da se zaščiti okolje. Za Slovenijo je tudi pomembno, da je obveščena in da je vključena v vse te razprave.

Minister je ob tem tudi izrazil opažanje, da posamezni predstavniki opozicijskih političnih strank že izpostavljajo to temo v političnem kontekstu. Ker gre za strateško temo, bo razprava o tem še potekala, tudi v DZ, je dejal. Izrazil je tudi prepričanje, da bo po obisku v Italiji seja odbora za zunanjo politiko, ki pa bo za zaprtimi vrati, ne javna, ker gre za strateško temo, pri čemer je treba s strpnim dialogom iskati in zasledovati rešitve, ki so v slovenskem strateškem interesu.

Hrvaška državna sekretarka: Slovenija nima nobenih posebnih pravic v hrvaški zaščitni ribolovno-ekološki coni

Veliko zgovornejši pa so na Hrvaškem. Državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić je danes za hrvaški radio ocenila, da Slovenija ne bo nasprotovala razglasitvi hrvaške izključno-gospodarske cone v Jadranu. 

Potrdila je, da se je Hrvaška z Italijo dogovorila za začetek pogajanj o razmejitvi hrvaške in italijanske cone. Menila je, da bi bilo logično, če bi meja obeh con sledila mejni črti epikontinentalnih pasov. Dejala je, da gre za zahteven postopek, a da v pogajanjih Zagreba z Rimom ne pričakuje zapletov.

Izjavila je, so hrvaško odločitev o razglasitvi izključno gospodarske cone v Jadranu "diskretno" napovedali tudi Sloveniji. Menila je, da Slovenija ne bi smela imeti nič proti takšni hrvaški odločitvi.

"Arbitražna odločitev, ki je Hrvaška ni sprejela, jo je pa Slovenija, je še enkrat potrdila, da Slovenija nima nobenih posebnih pravic v hrvaški zaščitni ribolovno-ekološki coni. In glede na to, da slovenska vlada sprejema arbitražo, menim, da ne more imeti nič proti nadgradnji naše ERC v izključno gospodarsko cono," je pojasnila Metelko Zgombićeva. "Gre za hrvaško morje, ki se razteza od hrvaške obale proti Italiji," je še poudarila.

Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da Hrvaška na nek način sprejema arbitražno sodbo, je Metelko Zgombićeva odgovorila, da "o tem ni govora". "V tem delu je arbitražna sodba zgolj potrdila tisto, kar je povsem jasno, ko gre za mednarodno pravo, in je potrdila hrvaško stališče, ki je bilo korektno," je še povedala.

V radijski oddaji so sodelovali tudi hrvaški opozicijski poslanci, ki podpirajo razglasitev hrvaške izključno gospodarske cone v Jadranu, a so tudi opozorili, da je vprašanje, ali bodo svojo cono razglasili glede na morsko mejo, kot je vidi Hrvaška, ali glede na tisto, ki jo je določila arbitražna sodba. Če bo slednje, potem bo Hrvaška priznala tudi arbitražo, ki jo je sabor zavrnil, je dejal poslanec SDP Domagoj Hajduković.

Bickl: Razglasitev EEZ pomeni, da ne bo več odprtega morja

Nemški politolog Thomas Bickl, ki je na univerzi Duisburg-Essen doktoriral iz reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora, je za oddajo 24UR pojasnil, zakaj je takšna hrvaška enostranska razglasitev EEZ problematična za Slovenijo. 

"V tem primeru pravno gledano ne bo več odprtega morja. Če Hrvaška razglasi izključno gospodarsko cono, bo seveda razglasila tudi meje te cone, kar bi pomenilo drugačno določitev državnih meja na morju, kot jih je določilo arbitražno sodišče," je poudaril Bickl, ki je sicer na Twitterju izpostavil, da je takšna razglasitev sporna tudi na južni meji s Črno goro. 

Opozicija: Vlada postavlja na tehtnico status Slovenije kot pomorske države

Medtem ko vlada zgovorno molči, pa so se na napovedi Italije in Hrvaške že odzvali v opoziciji. Opozicijske stranke LMŠ, SD in Levica so izrazile zaskrbljenost zaradi novic, da se Italija in Hrvaška dogovarjata za vzpostavitev izključno gospodarskih con v Jadranu. Predvsem jih bega "neodzivnost vlade Janeza Janše" in se sprašujejo, ali morda ne gre celo za kak dogovor med sestrskima strankama, slovensko SDS in hrvaško HDZ.

Poslanec Socialnih demokratov (SD) Matjaž Nemec je povedal, da je novica že "odjeknila tudi v Bruslju, kjer se, vsaj na načelni ravni, ni vedelo za poteze slovenskih sosed". Poudaril je, da imata Italija in Hrvaška sicer pravico, da razglasita izključno gospodarsko cono, vendar le, ko je v ta postopek vključena tudi tretja država, v tem primeru Slovenija.

"Seveda se postavlja ključno temeljno vprašanje, ali ta odločitev dejansko povozi odločitev arbitražnega sodišča, ki je pravnomočno veljavna in zavezujoča, ter tudi vprašanje dostopa do odprtega morja in samega stika z odprtim morjem." Vprašal se je, kakšen bo dostop do odprtega morja, če si ga bosta razdelili Slovenija in Hrvaška, in kakšen bo slovenski stik z odprtim morjem, ki ga je določilo arbitražno sodišče.

"Zelo pomembno vprašanje so slovenski strateški dokumenti. V njih je jasno definirana vloga Republike Slovenije, tudi v sklopu mednarodnega prava. Vprašanje, ki sledi, je: če je to dejanje za vlado Janeza Janše sprejemljivo – glede na to, da se o tem vprašanju ne izreče – ali bomo šli tudi v spremembo ostalih zunanjepolitičnih strateških dokumentov?" se sprašuje Nemec. Prav tako ga zanima, ali bo cona imela svoj južni in severni del ter kako ga bosta naši sosedi definirali brez tretje države, torej Slovenije. 

"Presenečeni smo nad neodzivnostjo slovenske vlade, ki postavlja na tehtnico status Slovenije kot pomorske države. Gre za zelo pomembno zunanjepolitično vprašanje," je še dodal. 

Koordinator stranke Levica Luka Mesec je izpostavil, da se mu zdi zanimivo, "kako je pred kakšnima dvema letoma Janez Janša govoril o preteklih vladah, ki da so licitirale s Hrvaško. Sedaj, ko je na oblasti in je na Hrvaškem na oblasti njegova sestrska stranka HDZ, bo – kot kaže – arbitraža v kratkem lahko popolnoma brezpredmetna, enostavno zato, ker ga je njegova bratska stranka s pomočjo italijanske strani izigrala".  Sprašuje se, ali je "na tej točki SDS pod mizo dala svoje strankarske interese pred interese Slovenije".

Na novico o uvajanju gospodarske cone s strani Italije in Hrvaške gledajo z začudenjem tudi v LMŠ. "Opažamo en zaplet za drugim pri tej vladi," je dejal Nik Prebil. Dodal je sicer, da zadeve še niso povsem jasne in da podatke še zbirajo, je pa že dejal, da bo napeto pričakoval vsebino pogovorov zunanjega ministra Anžeta Logarja 10. decembra v Rimu "in ali bo minister Logar pokleknil pred interesi prijateljev ali pa uspel zagovarjati nacionalne interese, kar je tudi njegova naloga," je dejal Prebil in se tudi sam vprašal, ali ne gre za "nek dogovor  – glede na to, da vemo, kako blizu sta si HDZ in SDS".

Razglasitev izključnogospodarske cone omogoča mednarodna konvencija o pravu morja. Obalni državi daje možnost razglasitve take cone do 200 navtičnih milj od obale, v njej pa ima ekskluzivne pravice glede izkoriščanja morskih virov in tudi energije morja in vetra.

"Hrvaška diplomacija je Janšo že izigrala"

Matjaž Nemec je bil tudi gost oddaje 24UR ZVEČER, v kateri je dejal, da ima premier Janša slabo statistiko, ko gre za dogovore z Hrvaško, saj so ga že večkrat izigrali. 

Po drugi strani pa Jožef Horvat iz NSi meni, da bo Slovenija ostala pomorska država in da ima v pogovorih z Italijo in Hrvaško tudi nekaj močnih argumentov: "Seveda so predvsem politični, a jih lahko podpremo z okoljsko in prometno argumentacijo."  Dejal je, da mora biti delovanje na tako majhnem kosu morja usklajeno.

Horvat glede odziva na potezo sosednjih držav meni, da "ne bi bilo modro, da slovenska politika zdaj skoči na prvo žogo, da pa mora biti previdna in po diplomatski poti nadzirati razvoj dogodkov". 

Nemec pa poudarja, da Slovenija mora biti del teh pogovorov. "Trend ekonomskega pasu v Evropi je prisoten, le da države ta vpliv večinoma širijo na zunanjih mejah, tokrat pa se to dogaja znotraj držav," je dejal. 

Horvat je medtem dodal, da "zavrača vsa namigovanja, da ta vlada v zunanji politiki ne zasleduje interesov Slovenije".  Sta se pa oba politika strinjala, da arbitražna razsodba – kljub zadnjemu dogajanju – ni mrtva. Je pa Nemec za dogajanje delno okrivil neaktivnost Janševe vlade pri implementaciji arbitražne razsodbe.