'Vlada je na poti v neznano'

Opravljeno pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je pokazalo, da študentje upravičeno nasprotujejo predlogu Zakona o malem delu. Kot je danes pojasnil predstavnik inštituta Bojan Bugarič, vlada namreč s tem, ko želi zakon sprejeti brez poznavanja učinkov, krši lastne določbe.

Po besedah predsednice Študentske organizacije Katje Šoba vlada dela eksperiment z najšibkejšimi skupinami, saj nima nikakršnih analiz, kar potrjuje tudi neodvisno pravno mnenje. "Na ta eksperiment ne moremo pristati, saj bi to lahko pomenilo, da si tretjina študentov ne bi mogla kriti stroškov študija! Dokler vlada ne bo zagotovila več štipendij, dokler te ne bodo v naših rokah, dokler ne bo delala na aktivni politiki zaposlovanja mladih in dokler ne bo ukrenila nekaj na področju visokega šolstva, mi na to ne bomo pristali,“ so odločeni.

Pravniki: Predlog je brez osnovnih elementov

Predlog tako v celoti in popolnoma krši pred kratkim sprejeto Resolucijo o normativni dejavnosti, ki pravi, da je presoja posledic nujna. "Gradivo mora vsebovati zagotovilo, da je predlagatelj opravil presojo učinkov predlaganih odločitev vlade. Predlagani Zakon o malem delu takše analize nima!“ opozarja Bugarič in dodaja, da predlog nima niti osnovnih elementov, ki so potrebni za javno obravnavo predpisa, zato od vlade pričakuje umik iz javne razprave.

Kot še dodaja, trenutno obdobje hude ekonomske krize ni primerno za vladno 'pot v neznano'. Po njegovem mnenju pa med napačne poteze vlade sodi tudi izenačitev stare diplome in nove druge bolonjske stopnje ter nova ureditev absolventskih stažev. "Ti ukrepi študij dodatno podaljšujejo,“ pravi.

"Ob vsem tem se ni mogoče znebiti občutka, da vlada ne ve točno, kakšne bodo posledice teh sprememb,“ je prepričan Bugarič.

Študenti bodo zato v sodelovanju z Inštitutom za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pripravili normativna izhodišča za ureditev študentskega dela v okviru obstoječe zakonodaje.

Kako do cilja?

Študenti skupaj s strokovnjaki z inštituta vladi predlagajo, da najprej pripravi paket zakonodaje, ki bi problem študentskega dela in dolžino študija urejal celovito. V javno obravnavo naj potem pošlje vse relevantne zakone istočasno, kar naj bi omogočilo analizo njihovega dejanskega vpliva na pravice študentov. Predlogi bi morali vsebovati izračune, analize in študije, ki bodo podlaga za dejansko preverjanje učinkov predlogov. "Šele ko bodo pripravili tak paket zakonov, bo mogoč pravni socialni dialog z vlado,“ so sklepčni.

'Najmanj, kar lahko storijo, je, da nas poslušajo!'

Kot smo poročali minuli teden, so študenti zaradi konceptualnega nestrinjanja pri vprašanjih urejanja študentskega dela zapustili sejo sveta vlade za študentska vprašanja. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je takrat dejal, da študente jemlje kot partnerje, a da ministrstvo od njih konkretnih rešitev ni dobilo.

"Nismo zapustili seje, ker bi se dogajala konstruktivna debata, ampak zato ker nas ne poslušajo. Posredovali jim bomo neodvisno pravno mnenje in jim predstavili normativna izhodišča, nato dopuščamo nadaljnjo sodelovanje, a to mora biti dialog, morajo nas poslušati! To je najmanj, kar bi oni lahko naredili,“ danes odgovarja prdsednica ŠOS.

Če Vlada RS ne bo premogla dovolj posluha, so študenti še vedno pripravljeni iti na ulice, je še dodala.