Brez Viranta ni ne Jankovićeve ne Janševe vlade

Lista Virant je z DeSUS in SLS uskladila pobudo za oblikovanje vlade narodne enotnosti z ustavno večino v DZ, ki so jo posredovali strankam. Odgovor pričakujejo do torka, a se zavedajo, da je za tako vlado malo verjetnosti, pravi Janko Jenko iz Liste Virant.

Veliko bolj verjetna tako ostajata scenarija, da se Virant odloči za Janeza Janšo, še bolj verjetno pa za Zorana Jankovića, vsaj takšno naj bi bilo razpoloženje v Virantovi stranki, je v oddaji 24UR POPOLDNE poročala novinarka Urška Šestan.

Veljaki omenjenega trojčka, predsednik Liste Virant Gregor Virant, predsednik DeSUS Karl Erjavec in predsednik SLS Radovan Žerjav, se sicer danes niso sestali, vendar so pobudo uskladili po telefonu.

V SLS so potrdili, da je pobuda za oblikovanje vlade narodne enotnosti in iskanje povezovalnega mandatarja usklajena z njihovo stranko. Poslanec stranke DeSUS Franc Jurša je povedal, da si želijo široko koalicijo z levo in desno usmerjenimi strankami, prav tako želijo za mandatarja tretjo osebo, ki ne bi bila ne iz enega ne iz drugega pola.

'Razmere zahtevajo odločno ukrepanje'

Jenko iz Liste Virant je povedal še, da so se za pobudo za oblikovanje vlade narodne enotnosti z ustavno večino odločili zato, ker so ugotovili, da je Slovenija zelo razdeljena, "pol levo pol desno". Smiselno se jim je zdelo vložiti "dodatni napor, ki bi morda imel za posledico vlado narodne enotnosti, ki bi bila sposobna preseči delitve".

"Naša stranka je pred veliko odgovornostjo, dejansko odločamo, kdo bo mandatar. Zato je ta odločitev tako težka," je še povedal Jenko.

V Listi Virant menijo, da razmere v Sloveniji zahtevajo odločno ukrepanje na področjih, ki so najpomembnejša za gospodarski obstoj Slovenije. Zato po njihovem mnenju Slovenija potrebuje trdno vlado s široko podporo parlamentarnih strank. "Politika mora stopiti korak nazaj, se odreči prestižnim in ideološkim bojem ter odpreti možnost za oblikovanje vlade narodne enotnosti ali vsaj vlade ustavne večine," še menijo.

Štirje koraki do vlade narodne enotnosti

V pobudi so stranke DeSUS, Lista Virant in SLS zapisale, da je nujno oblikovanje vlade narodne enotnosti ali vsaj vlade ustavne večine. A kot dodajajo, pot do takšne vlade ne bi bila enostavna in bi jo morali izpeljati v štirih korakih. "Najprej bi se morala politika – vse parlamentarne stranke ali vsaj tiste, ki imajo skupaj najmanj 60 glasov v Državnem zboru, poenotiti o sprejemljivosti ideje vlade narodne enotnosti," so zapisali kot prvi korak. Drugi je poenotenje glede nalog, ki jih mora vlada izpeljati, v tretjem pa iskanje osebe, ki bi bila pripravljena in sposobna prevzeti nalogo oblikovanja ter vodenja vlade, ter ji v parlamentu podeliti mandat za sestavo vlade. Četrti korak zajema izbiranje najsposobnejših sodelavcev med ljudmi, ki bi jih mandatarju predlagale stranke, ki bi podprle njegovo izvolitev, ali pa bi jih po svoji presoji k sodelovanju povabil sam.

Tri omenjene stranke predlagajo tudi nabor nalog, ki bi jih morala nujno opraviti vlada. V prvem osnutku, ki je še odprt za razpravo, so zapisali, da je potrebno ustvariti ugodno poslovno okolje za naložbe, podjetništvo in gospodarsko dejavnost, rešitev posojilnega krča in problema plačilne nediscipline. Kot drugo nalogo postavljajo uspešno politiko zaposlovanja, davčno razbremenitev dela in zmanjševanje sive ekonomije.

Med naloge bi sodili tudi odprava javnega primanjkljaja do konca mandata zlasti z zniževanjem porabe, pri čemer morajo biti odločni koraki narejeni že v prvem letu mandata, zagotovitev učinkovitega delovanja organov pregona in sodstva ter enake obravnave vseh domnevnih kršiteljev ne glede na njihov socialni položaj ali politični in kapitalski vpliv, odprava sodnih zaostankov, izboljšave zdravstvenega sistema, poenostavitev trga dela, spremembe pokojninskega sistema, spremembe pravil glede referenduma, zmanjšanje ministrstev na največ 12 in intenzivna debirokratizacija države.

Predlog bo najverjetneje propadel

A predlog za vlado narodne enotnosti ali vsaj vlado ustavne večine, ki bo jo vodil nekdo tretji, torej ne Janković in ne Janša, bo očitno propadel. Razen strank sredinskega trojčka takšne vlade ne podpira nihče. Jasno je, da brez podpore vsaj enega od dveh največjih igralcev – Zorana Jankovića ali Janeza Janše – niti vlade ustavne večine, kaj šele vlade narodne enotnosti ne more biti. Vendar Janković je že po posvetih pri predsedniku republike to možnost zavrnil, Janez Janša pa po podatkih oddaje 24UR za zdaj tej ideji tudi ni naklonjen. Uradno in dokončno pa je to možnost danes zavrnila tudi Pahorjeva SD.

"Ta trenutek želimo čimprejšnjo vlado, želimo, da se relativnemu zmagovalcu omogoči, da se o njem glasuje in vsi ostali scenariji pridejo na vrsto, če pridejo na vrsto. Poudarjam, da je za nas relativni zmagovalec tisti, ki ga bomo podprli. Je bila pa na predsedstvu izražena želja, da se pričakuje več politične aktivnosti z njegove strani, torej, da stvari tečejo v hitrejšem tempu," je dejal podpredsednik SD Patrick Vlačič.

Tudi v pogajanjih med Jankovićem in SD se zapleta, je poročala novinarka Suzana Perman v oddaji 24UR. Eden ključnih vsebinskih problemov je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, pri kateri SD vztraja, češ da bi se z ukinitvijo te agencije politiki spet odprla možnost lomastenja po gospodarstvu, Janković pa bi, tako kot Virant, ki se tudi pogaja s Pozitivno Slovenijo, AUKN ukinil. Poleg tega v SD neuradno opozarjajo, da kdor računa na SD brez Pahorja, dela račun brez krčmarja. To seveda leti na tiste Jankovićeve besede pred spopadom na konstitutivni seji državnega zbora, da Pahorja osebno ne bi imel ne v vladi ne na mestu predsednika parlamenta. Iz tega je mogoče sklepati, da bo SD za svojega predsednika zahtevala ustrezen položaj, če bo tako želel tudi Pahor sam, ki pa ta hip še vedno okreva v bolnišnici, in če mu ga Janković ne bo dal, bi lahko SD pogajanja znova močno zaostrila, je še poročala Permanova.

Virant ima plan B

Janković koalicije še nima, Janša je za zdaj ne sestavlja, vladne narodne enotnosti pa, kot kaže, ne bo. Predsednik republike Danilo Türk zaenkrat točno zaradi te pat pozicije ne predlaga kandidata za mandatarja, ampak čaka, je v oddaji 24UR poročala Katja Šeruga. Vprašanje je, do kdaj bo čakal. Po neuradnih informacijah ima Virant plan B. Potem ko bo tudi uradno, da za vlado narodne enotnosti ni podpore, bo Virant ne samo nadaljeval koalicijska pogajanja z Jankovićem, ampak se bo začel pogajati o koaliciji tudi z Janšo.

Virant ve, da nobene vlade ni brez njega, in preden se odloči, v katero bo šel, hoče imeti na mizi obe koalicijski pogodbi. Virantova stranka se bo o tem, v katero vlado naj vstopi, Jankovićevo ali Janševo, ker tretje, kot kaže, ne bo, odločala šele 15. januarja, in vse dotlej ne bo jasno tudi, kateri potencialni mandatarski kandidat – Janša ali Janković – ima dovolj glasov za izvolitev. S tem Virant tudi predsedniku Türku sporoča, da naj s kandidatom za mandatarja čaka kar do sredine januarja, a ni nujno, da bo Türk to tudi storil, je povedala Katja Šeruga.

Zakaj je Virant bistven?

Janša je sicer po ustanovni seji državnega zbora zapisal, da je pogovore o sestavi njegove koalicije pripravljen sprožiti šele po tem, ko in če zmagovalec volitev, torej Janković, vlade ne bi mogel sestaviti. Zdaj pa naj bi bil Janša po informacijah blizu Viranta koalicijske pogovore pripravljen začeti prej, torej vzporedno s tem, ko Janković še sestavlja koalicijo. V SDS tega sicer niso potrdili. Dejstvo je, da brez Viranta ni ne Jankovićeve ne Janševe vlade. Janković ima s SD 38 glasov, tesno, a vendar večino 46 glasov mu zagotovi ravno Virantovih osem poslancev. Janša na drugi strani s skupino strank, ki so konstituirale DZ, prav tako brez Viranta nima večine. Šele Virant Janši prinese 50 glasov podpore. Na SD, ki ima deset poslancev, pa Janša za zdaj ne more računati, čeprav bi to pomenilo vlado ustavne večine, je še poročala Katja Šeruga.

Katera ministrstva bi združil Janković?

Če bi vlado le uspelo sestaviti Jankoviću, bi Slovenija namesto 15 ministrstev in še treh brez listnice, imela le 11 ministrov. Nujna so in bi jih Janković zato pustil, takšna kot so, ministrstvo za finance, zunanje zadeve, obrambo, pravosodje in kulturo. Notranje in ministrstvo za javno upravo bi združil v enega. Funkcije zdajšnjih treh ministrstev – za okolje in prostor, kmetijstvo ter promet bi združil v dve ministrstvi. Šolstvo in šport ter visoko šolstvo bi združil v enega samega. Združila bi se tudi ministrstvo za zdravje in socialne zadeve, gospodarskemu ministrstvu pa bi se dodalo področje dela in bi se imenovalo ministrstvo za gospodarski razvoj in delo, so poročali v oddaji 24UR ZVEČER.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!