V primeru brutalnega umora mehiške turistke v Splitu so pomembno vlogo pri iskanju storilca odigrale DNK sledi in prstni odtisi, najdeni na kraju kaznivega dejanja. Ko so ti v začetku meseca vendarle pripeljali do prijetja 28-letnega Splitčana, si je policija lahko oddahnila, saj vse kaže, da je odmevnemu primeru prišla do dna.
Pot do cilja pa nikoli ni lahka. Slovenska policija letno opravi približno 23.000 ogledov krajev kaznivih dejanj in zavaruje približno 30.000 različnih sledi. Ko so sledi na kraju kaznivega dejanja odkrite in ustrezno zavarovane, svoje delo nastopi Nacionalni forenzični laboratorij (NFL), ki edini pri nas preiskuje sledi za potrebe policije, sodišč, tožilstev in drugih državnih organov. Letno v pregled dobi približno 8.000 zadev.
Nacionalni forenzični laboratorij ima pet oddelkov. Na oddelku za biološke preiskave opravljajo biološke in genetske (DNK) preiskave ter preiskave kontaktnih mikrosledi, las in dlak. Oddelek za daktiloskopijo je namenjen preiskavam sledi papilarnih linij, torej prstnim odtisom, odtisom dlani in stopal. Na oddelku za fizikalne preiskave predvsem analizirajo sledi orožja in opravljajo identifikacijo orožja, na oddelku za kemijske preiskave identificirajo droge, barve, lake, na oddelku za preiskave dokumentov in ponarejenega denarja pa iščejo ponaredke. V vseh teh oddelkih je zaposlenih 70 ljudi, izobraženih na področju različnih naravoslovnih smeri. S kar 82 različnimi metodami obvladujejo 22 vrst preiskav.
A z največjo verjetnostjo je možno individualizirati le dve vrsti sledi – prstne in DNK, pojasnjuje vodja NFL Franc Sablič. Zato je NFL skrbnik dveh baz podatkov, baze DNK profiliranj, v kateri je trenutno 22.000 oseb, in baze daktiloskopiranih oseb AFIS, v kateri je trenutno 122.000 oseb. Po Zakonu o kazenskem postopku namreč policija osumljenca storitve kaznivega dejanja lahko fotografira, mu vzame prstni odtis in bris ustne sluznice, vse to pa se shrani v omenjeni bazi podatkov. Tam ostane 50 let, če gre za kazniva dejanja, za katera je zagroženo več kot osem let zaporne kazni oz. manj časa v primeru lažjih kaznivih dejanj.
Prstni odtis: ključnih je 12 karakteristik
Prstna sled, ki jo kriminalisti najdejo na kraju kaznivega dejanja ali jo z različnimi postopki izzovejo v laboratoriju, skoraj nikoli ni idealna, kot je v bazi, pač pa večinoma zabrisana ali zgolj delna, pojasnjuje Sablič. Daktiloskop jo skenira in vnese v sistem AFIS. Ta mu izmed vseh oseb v bazi (pri katerih so na voljo odtisi vseh desetih prstov in obeh dlani) poišče rang listo verjetnosti oseb, ki bi jim sled lahko pripadala. Daktiloskop nato označi še vse detajle in individualne karakteristike, ki jih sistem ni zaznal, in potem napiše poročilo. Za 100-odstotno identifikacijo je v Sloveniji potrebnih več kot 12 enakih karakteristik. Če jih je med 8 in 12, morata zadevo potrditi dva daktiloskopa, če pa je karakteristik manj kot osem, se odtisa ne ujemata.
Kot primer Sablič opiše lanski umor zlatarja v Ljubljani: "Na kraju kaznivega dejanja smo kvalitetno izzvali sled dlani in v 24 urah smo preko baze podatkov prišli do osebe, ki jo je pustila. To je bil ključni element za operativo, ki je potem z ostalimi postopki uspela pripeljati združbo šestih osumljencev do tega, da so že obsojeni."
S pomočjo Prümske pogodbe našli posiljevalca
Slovenska policija je v zadnjem času dobila še eno močno orodje, to je t. i. Prümska pogodba, s pomočjo katere lahko posegajo tudi v tuje baze podatkov in brskajo po večmilijonski bazi v EU. "Če v naši bazi ne najdemo osebe, ki naj bi ji sled pripadala, lahko to sled prek spleta pošljemo v baze drugih držav. Če se naša sled ujema z neko osebo v tuji bazi, preko Interpola pridobimo njene osebne podatke in z evropskim pripornim nalogom se začne iskanje te osebe," pojasnjuje Sablič. Do leta 2015 naj bi se Prümski pogodbi pridružile vse evropske države.
Dober primer sodelovanja mednarodnih povezav je po Sabličevih besedah posilstvo v Kopru iz leta 2003. "Takrat je bila neka oseba priprta, vendar smo mi na podlagi DNK analize trdili, da to ni storilec. Nato so jo izpustili. Po dveh letih smo preko Interpola iz Portugalske dobili neko sled iz hudega posilstva in smo ugotovili, da je v Lizboni posiljeval isti moški kot v Kopru. To je bil močan indic za operativo, vendar ga še vedno niso našli. Leta 2010, ko se je Španija pridružila Prümski izmenjavi podatkov, smo sled takoj poslali tja in dobili povratno informacijo, da imajo to osebo in da gre za romunskega državljana. Izdan je bil evropski priporni nalog, lani je bil v Španiji prijet, izročen Sloveniji in po devetih letih tudi obsojen," zadovoljno pove Sablič.
Storilci za seboj pustijo največ DNK sledi
NFL največ preiskav opravi na področju DNK sledi, saj teh na krajih kaznivih dejanj najdejo največ. "Če na kraju kaznivega dejanja zavarujemo neko sled in iz nje dobimo DNK profil, lahko že v 24 urah povemo, kdo je donator te sledi in tako delno usmerjamo delo kriminalistične policije na terenu," opisuje Sablič. Lani so zabeležili več kot 800 t. i. hladnih zadetkov, letos jih imajo že več kot 900.
Če gre za hudo kaznivo dejanje, na primer umor ali posilstvo, se zelo hitro odzivajo. "Že v času ogleda kraja kaznivega dejanja aktiviramo naše specialiste. In če so zavarovane ključne sledi, kot so papilarne sledi ali sledi DNK, takoj začnemo s preiskavo. DNK preiskavo je možno čez noč pospešiti in če imamo osebo v bazi podatkov, imamo lahko v enem dnevu rezultat." Ostale preiskave so dolgotrajnejše. "Nek kompleksni umor ima lahko 20, 30 ali 40 sledi. Te preiskave lahko trajajo mesec, dva ali tri, tako da imamo na drugih področjih tudi do pol leta zaostanka," še pove Sablič.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.