Pomerjanje oblačil na telefonu, zaslužek s spremljanjem oglasov in aplikacija, ki otroke spodbuja k igri v parku – gre za nekatere od izjemnih pogruntavščin, ki so tik pred izstrelitvijo na svetovne trge. Govorimo pravzaprav o ekipah startupov, ki v prostorih novega pospeševalnika ABC, ki se nahaja v ljubljanskem BTC, pilijo svoje inovativne rešitve, se povezujejo z našimi in tujimi podjetji in si kujejo pot v svetlo prihodnost. Včasih garajo tudi po 16 ur na dan, a želja po uspehu ima neverjetno moč. Njihov cilj je, da se v skupno pičlih šestih mesecih uveljavijo na svetovnem trgu. Gre za napredek, za katerega bi sicer najverjetneje potrebovali več let. Zanimalo nas je, kaj počnejo in kakšen je pravi recept za tako hitro napredovanje, zato smo potrkali na njihova vrata.

Na samem vhodu v prostore pospeševalnika so nas na fotografijah na steni pričakali nasmejani mladi in nekoliko manj mladi obrazi, na eni strani mentorji, na drugi strani člani startupov. Osrednji člen ekipe pospeševalnika Dejan Roljić nam je nemudoma pojasnil, da so ravnokar vstopili v tretji in tudi zadnji mesec prvega programa, v katerem pomagajo osmim ekipam. Do zdaj je že gotovo vsem jasno, da so med nami odlični inovatorji, ki pa ne znajo ustvariti zgodbe in zadeve prodati. "Pomagamo v večih segmentih, bodisi pri razvoju ideje, ki jo imajo, bodisi pri iskanju investitorjev, pomagamo pa tudi tako, da lahko testirajo svoje produkte, jih skupaj globalno razširimo oziroma jim nudimo mentorsko mrežo in dostop do vseh večjih podjetij, s katerimi lahko delajo," je dejal in dodal, da jim k uspehu znatno pomaga možnost testiranja inovacij v poslovnem okolju BTC City, prav tako uporaba 'inovacijskega centra' IBM. Česa takega drugi pospeševalniki v regiji bojda ne omogočajo, zato verjame, da Slovenija postaja prepoznavna tudi kot inovacijsko stičiše.
Za kakšne pogruntavščine pravzaprav gre?

Med izbranimni ekipami so našo pozornost najprej pritegnili člani startupa Styliff. Kolikokrat ste si v neki spletni trgovini ogledovali kos oblačila, a ga niste kupili, ker ga niste mogli pomeriti? "Zato smo mi ustvarili aplikacijo, ki omogoča virtualno oblačenje," nam je pojasnil Grega Trobec. Kot smo se prepričali na lastne oči, je zadeva zelo enostavna. S telefonom te mora nekdo fotografirati s sprednje in zadnje strani, nato v aplikacijo vpišeš višino in težo, ta pa po posebnih izračunih ustvari virtualni avatar. Virtualni modeli telesa so več kot 97-odstotno natančni, pravijo. Aplikacija upošteva mere oblačil, ki jih posredujejo trgovci, zato lahko brez napora hitro vidimo, kako se našemu telesu prilega določen kos. Genialno, kajne?

"A Styliff ni samo ideja, je resničnost, ki se že odvija in tudi prihodnost modne industrije. Pridružuje se nam že nekaj deset svetovno prepoznavnih znamk," nam je pojasnila modna poznavalka in podjetnica Eva Ana Kazič, ki sodeluje v omenjeni ekipi. Poudarila pa je še eno funkcijo, ki jo njihova aplikacija omogoča. Deluje namreč kot socialno omrežje. Podobo lahko deliš s svojimi prijatelji in jih povprašaš za mnenje. Zelo prav pride tudi funkcija oblačenja in pomerjanja oblačil na podobah prijateljev in znancev. Prepričani so, da je to prihodnost spletnega nakupovanja oblačil, in ne pri tem jim gotovo ne gre nasprotovati.
Trenutno je Styliff še v fazi testiranja, za operacijski sistem iOS pa je na voljo beta verzija. Sicer se ekipa sodelujočih strokovnjakov zadnje mesece tudi ob pomoči pospeševalnika vztrajno širi, prav tako njihova partnerstva širom sveta, pravijo.
Igra za pametne telefone in tablice, ki nas žene v naravo
Zelo zanimivo idejo uspešno razvija tudi ekipa Moveo. Dejstvo je, da današnji otroci veliko časa preživijo pred televizijo, računalnikom, za telefoni in tablicami. Tehnologija jih enostavno tako zelo navdušuje, da ure igranja kar tečejo mimo, pri tem pa zanemarjajo potrebo po fizični aktivnosti in svežem zraku. "Danes otroku ne moreš vzeti telefona ali televizije. Ampak zakaj bi se upirali trendu, če lahko tehnologijo uporabimo tudi za nekaj koristnega. V bistvu želimo otroke pripeljati ven, na svež zrak, saj jim bo to koristilo," nam je pojasnila članica ekipe Nasti Šušnjara.

"Mi v nekem parku na svežem zraku postavimo virtualno igrišče. V zemljo zakopljemo ali kako drugače skrijemo tako imenovane pametne senzorje, ki zaznavajo gibanje. Ti so povezani z aplikacijo, ki otroka vodi z določenimi nalogami, tako miselnimi kot tudi fizičnimi, čez ta navidezni poligon," nam je pojasnila. Kot smo izvedeli, ima otrok nato v igri različne naloge, od tega, da mora teči od ene do druge točke, do poskakovanja, reševanja enačb, učenja novih besed in tako dalje. Z opravljenimi nalogami pridobi točke, s katerimi lahko opremi svoj virtualni lik z novo opremo. "Otrok bi šel s starši v park, nakar bi ga avatar vodil skozi različne naloge. Avatarček bi na primer skočil in pobral jabolko, otrok pa bi moral storiti enako. Ker vemo, da imajo otroci veliko domišljije, to zanje ne bi bil problem. Nabirali bi hruške in tako dalje. Avatar ga spodbuja k reševanju miselnih nalog in hkrati k telesni aktivnosti," pojasnjuje.
Šušnjara še pravi, da so sicer v trimesečni program prišli z nerazdelanim produktom, ki ni bil ustrezen za trg. Ob pomoči izkušejših mentorjev so precej stvari spremenili, a ohranili osnovno idejo. "Kar precej stvari smo že testirali in moramo reči, da so otroci zelo navdušeni," je prepričana v nadaljnji uspeh.
'Ponudniki vode z vami komunicirajo enako, kot pred 20 leti. To ni prav'
Ekipa Symvaro prihaja iz Avstrije in razvija aplikacije za tako imenovana pametna mesta. "V mnogih primerih meščani niso povezani s svojim mestom. Želimo vas integrirati v vaše mesto. To počnemo na področju komunalnih voda in ravnanja z odpadki," nam je pojasnil njihov predstavnik Philip Kozeny. Pravi, da ponudniki vode z nami komunicirajo enako, kot pred dvajsetimi leti. Enostavno pošljejo položnico in to je vse. "To ni prav, zato smo ustvarili pripomoček, ki bo v pomoč tako njim kot tudi vam. Z njim lahko spremljate porabo in ste povsem na tekočem s tem, koliko vode porabite in kje bi lahko prihranili," pojasnjuje delovanje njihove aplikacije. Prav tako lahko znotraj nje svoje gospodinjstvo primerjamo s podobnim gospodinjstvom v bližini. "Tako lahko dobite občutek, kako potrošni ste pravzaprav," pravi. Tudi njim je bil pospeševalnik v teh dveh mesecih v izjemno pomoč, s pomočjo povezav, ki jih nudi, pa so v Avstriji prišli že do zavidljivih več kot 300 strank. "Primorani smo razmišljati, kako globalno razširiti posel," je pojasnil.
Kaj pravite na to, da bi lahko zaslužili z gledanjem oglasov?
Pri sosednji mizi smo spoznali Miha Mulca – mladeniča, ki se je lotil problematike podajanja nadležnih oglasov. "Ljudje jih nekako na splošno ne marajo, posledično pa so manj efektivni. To rešujemo tako, da jih ne vsiljujemo, pač pa skozi aplikacijo z obvestilom obvestimo uporabnika, da so določeni oglasi na voljo. Vprašamo, če si jih želijo ogledati. Oglasi so tako poslani samo pravi osebi, ob pravem času in na pravi lokaciji," nam je pojasnil delovanje aplikacije Venxly. A pri tem se niso ustavili. Šli so celo tako daleč, da za oglede oglasov plačujejo, in sicer 10 centov za vsak posamičen ogled.
Ideja je nastala, ko je čakal prijatelja, ki je zamujal na kavo. "Ko sem brskal po telefonu, sem začel razmišljati, kako bi lahko dobival oglase, ki so mi zanimivi, na telefon. Dojel sem, da če bom že dobil nek oglas na telefon, ki je zelo osebna naprava, hočem biti za to plačan, prav tako pa hočem, da je ta oglas meni osebno relevanten, se pravi, da bi dobil na primer popust za kavo v lokalu, kjer sem sedel. Eno leto sem premleval. Ko ti po enem letu ideja še vedno ne gre iz glave, je čas da štartaš," je pojasnil.
Ob vstopu v pospeševalnik so bili sicer že na trgu, a bodo dobre povezave izkoristili predvsem za prodor na ameriški trg.
Spletno orodje za učinkovitejšo prodajo
"Zakaj bi šla petina živil v velikih trgovinah v nič?" so se spraševali člani skupine Smart Futuristic, nato pa odgovorili na vprašanje z razvojem svojega spletnega orodja za učinkovitejšo prodajo Wellioo. To trgovinam pomaga, da hitreje prodajo zalogo, ki bi sicer v primeru, da ne bi bilo kupcev, postala dodaten strošek. Govorimo predvsem o živilih, ki imajo določene roke uporabe.

Če si predstavljamo, da ima neko podjetje na zalogi tono jabolk, ki bodo verjetno začela gniti še preden jih uspejo prodati, to zanje pomeni izgubo. Po posebnem algoritmu se spletno orodje poveže z že obstoječim sistemom za upravljanje s skladišči, nato ta jabolka na spletu ponudi potencialnim odjemalcem po bolj ugodni ceni. "V spletnem orodju imamo najprej izpostavljene vroče ponudbe, nato so razvrščena vsa živila, pri čemer je možna souporaba filtrov. Kupcem so na voljo podatki o tem, za kakšno živilo gre, kakšen je izvor in kvaliteta in kolikšna je minimalna količina, ki jo lahko kupimo. Tukaj je predvsem ključen čas, zato kupec ob vsem tem izve tudi, kakšen je rok uporabe," pojasnjuje vodja ekipe Dalibor Matijević. Imetnik jabolk tako odproda svojo zalogo, končni odjemalec pa privarčuje. "Lahko bi rekli, da gre za nekakšno borzo za živila," pravi.
Ob tem pojasnjuje, da je slovenski trg testni, nato ciljajo na trge severne Evrope. Tudi njim je pospeševalnik veliko pomagal. "Dva meseca je od takrat, naredili smo ogromno. Delamo od osmih zjutraj do poznih večernih ur, do konca meseca pa želimo že narediti nek prihodek, kar je enkratno za startup, ki je v začetni fazi," pravijo. Konkurence se ne bojijo, saj da se njihova rešitev razlikuje predvsem v tem, da je bolj dodelana, tehnološko in informacijsko bolj napredna in tudi cenejša.
Aplikacija za hotelirje
V družino pospeševalnika ABC so konec marca sprejeli tudi mlade, ki so se lotili težav hotelirjev. Kot so nam pojasnili, z aplikacijo Facility spreminjajo način komunikacije zaposlenih v različnih panogah, trenutno pa so osredotočeni na hotele. "Telefonske klice, elektronska sporočila in pogovore nadomeščamo s preprosto aplikacijo, ki prihrani čas, omogoča večjo kakovost storitve in boljšo kontrolo nad delom," nam je pojasnil Luka Berger.

Za primer smo vzeli delo sobarice v nekem hotelu. Potrjevanje sobe poteka mnogo hitreje in bolj enostavno, kot je nekdaj. V aplikaciji na seznamu sob enostavno pritisne na tisto, ki jo je pospravila. Na enak način se beležijo vsa ostala hotelska opravila, kot je odnašanje prtljage, hišniška opravila in ostalo.
Nad samim pospeševalnikom so navdušeni. "Veliko je ’coachinga’, dobrih poslovnih povezav, usmerjenega razvoja. Mi smo v pičlih dveh mesecih tukaj doživeli velik porast," pravi. V Sloveniji imajo že kar nekaj strank in 10 implementacij. Kot pravijo, že sodelujejo z verigo Bernardin, kjer so bojda s storitvijo zadovoljni. "Trenutno razvijamo tudi druge panoge, kot so na primer upravljanje stanovanjskih objektov, skrb za starejše in podobno," še dodaja Berger.
Aplikacija, ki opozarja da smo v bližini trgovine, v kateri imajo produkt, ki nas zanima
Shoppii je še ena od rešitev, ki jo je stroga komisija izbrala za zelo potencialno. Gre za mobilno aplikacijo, ki je nekakšen nakupovalni asistent. "Uporabnik določi kategorije, ki ga zanimajo. Ko je v bližini ponudnik teh storitev ali pa pač trgovec, ki ponuja iskane stvari, ga aplikacija na to opozori. Dobi obvestilo, na katerem je na primer še časovno omejen popust do 90 odstotkov. To pomeni, če na primer pridejo v roku ene ure v trgovino, dobijo zelo velik popust," nam je delovanje predstavil Miha Travnik. Za trgovce je zadeva zanimiva, ker imajo s tem moč, da privabijo v trgovino ljudi, ki so v njihovi bližini.
Platforma za pomoč turizmu
O platformi TravelStarter je bilo doslej že kar nekaj govora. Gre za globalno platformo za množično financiranje za majhne in velike ideje v turizmu. "Opazili smo, da se je način potovanja spremenil, ljudje iščejo lokalnost in pristnost. A majhnim inovativnim ponudnikom pogosto zmanjka financ in marketinški vir. Tu nastopimo mi," nam je pojasnila Anuška Cerovšek Beltram.
Pospeševalnik je tisto, kar so potrebovali, pravi. "Namen pospeševalnika je, da v treh mesecih narediš, kar bi sicer v enem letu. Vstopila sva dva, zdaj nas je že pet," pravi. V teku je več projektov, a trenutno je najbolj aktualen projekt iz Nepala. "Pri nas lahko podprete obnovo vasi, ki je bila podrta v potresu," je pojasnila.
Ob tem je omenila tudi zgodbo Dana iz Cardiffa v Veliki Britaniji, ki je jasen dokaz, da zadeva deluje in ima svetlo prihodnost. Kot je dejala, je Dan želel pred letom odpreti hostel. "Zbral je nekaj denarja, dobil kredit, a je na sredini ugotovil, da bo zmanjkalo denarja za promocijo. Ob tem se mu je pokvarila še neka cev, kar je pomenilo še dodatne stroške. Na spletni strani TravelStarter je objavil projekt. Z našo pomočjo je uspel zbrati več kot 13.000 dolarjev in stvar uspešno zaključil," pravi.
Tudi njim je pospeševalnik v izjemno pomoč. "Trdo garamo, borimo se vsako minuto in vsako uro, vse to pa nam omogočajo mentorji in fantastično vzdušje," je zaključila.
Startupom na voljo baza z več kot 3000 izkušenimi podjetniki
Eden od osnovnih elementov recepta za izjemen pospešek v razvoju je tudi CEED Slovenia - podjetniški klub, ki združuje več kot 500 podjetnikov v Sloveniji in več kot 3000 mednarodno. "Nekdo ima nek izziv, na drugi strani pa je nekdo, ki je ta izziv že uspešno rešil. Mi ju povežemo," nam je njihovo poslanstvo poenostavljeno pojasnila ena od vodilnih v klubu Alja Gajšek.
Če imate inovativen produkt in potrebujete zagon, se lahko prijavite v naslednje programe
Pospeševalnik ABC bo prvi krog, v katerem pomoč nudijo osmim starupom, končal 24. junija s tako imenovanim ’demo’ dnevom. V naslednjih treh mesecih bodo napeli vse moči za prodor na globalni trg. Drugi letošnji program, ki ga bodo razpisali predvidoma jeseni, bo namenjen rešitvam s področja zdravja. V njem bo prostora za deset ekip. Tudi ta podjetja bodo ob vstopu v zameno za osemodstotni delež prejela 15 tisoč evrov gotovine, v souporabo prijetne delovne prostore in 250 tisoč evrov v storitvah IBM ter ostalih partnerjev, ki jih lahko koristijo v obdobju treh let.
Če bi radi sodelovali, morate imeti močno ekipo in vsaj v osemdesetih odstotkih že dokončan podukt. V prednosti boste tudi, v kolikor imate že vsaj nekaj uporabnikov, pravijo. Ker se pospeševalnik financira iz zasebnih virov, ni namenjen zgolj slovenskim ekipam. Odprt je tudi za tuje ekipe, predvsem z območja Balkana, a te morajo v času sodelovanja bivati v Ljubljani. Roljić nam je ob tem še zaupal, da postavljajo nov pospeševalnik tudi v Salzburgu, ki bo odprt aprlia naslednje leto, in v Šanghaju, kjer ga bodo zagnali predvidoma leta 2017.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.