Slovenci se radi pohvalimo, da živimo v čisti in zeleni deželi, k čemur naj bi pripomoglo tudi naše vestno ravnanje z odpadki. Res je, da smo v preteklih 12 letih ločenega zbiranja odpadkov precej napredovali, a prepolni črni zabojniki so še vedno vsakdanji prizor na naših ulicah. V Ljubljani so očitki leteli predvsem na komunalno podjetje Snaga, ki je aprila začelo zmanjševati število odvozov in podražilo storitve, a to odgovarja, da večinoma težav ne bi bilo, če bi ljudje ravnali po navodilih. V iskanju resnice smo se pridružili eni od 30 smetarskih ekip in z njimi pokukali v slovenske smetnjake.
Smetarji, s katerimi smo se zgodaj zjutraj zapeljali na ulice Bežigrada, da bi spraznili zabojnike za mešane odpadke, so nam najprej pojasnili, da nam evropska direktiva nalaga, da moramo do leta 2020 reciklirati vsaj polovico odpadkov. Ocenjujejo, da bo za dosego tega treba ločeno zbrati približno 70 odstotkov ločenih frakcij, trenutno pa Ljubljančani ločeno zberemo okoli 50 odstotkov odpadkov. Torej še vedno premalo.
Najprej smo se ustavili na Topniški ulici, kjer so bili že od daleč opazni prepolni črni zabojniki. "Ko pogledamo noter, je tam vse drugo, samo tisto ne, kar bi moralo biti," je še, preden smo pristopili k zabojniku, dejal smetar ljubljanske Snage Valentin More. In res je bilo tako. Prvi zabojnik je bil poln embalaže, rumeni zabojnik, ki je stal praktično poleg njega, pa je bil skoraj prazen. V naslednji črni zabojnik je nekdo odvrgel kar uničen avtomobilski strešni prtljažnik oziroma kovček. "To bi se moralo odpeljati v zbirni center. S tem kovčkom je nekdo zasedel pol zaboja," je komentiral More. Nato smo se odpeljali k študentskim domovom. "Tam so študenti, tisti, ki naj bi se naučili ločevati, a se zaenkrat še niso," je med vožnjo precej pesimistično dejal voznik Lovro Markovič. Tudi on je imel prav. Pred smetnjaki je stal kup starih ploščic, uničena straniščna školjka, umivalnik in polomljen ležalnik. Kot nam je pojasnil More, take stvari, ki jih ljudje odložijo poleg zabojnikov, pustijo tam in jih zapišejo v nalog. Na klic upravnika potem to sanirajo. To seveda ljudem ni všeč, zato je nemalokrat slišati neupravičene obtožbe, da Snaga ne deluje, kot bi morala, pravijo. "Gradbeni material je za na deponijo, kosovni odpadki isto. Včasih ljudje razmontirajo pohištvo in ga odvržejo poleg zabojnikov. To je najlažji način, čeprav si lahko naročijo kosovni odvoz. A za slednje je potrebno malce dogovora med stanovalci," je dejal More. V preostalih smetnjakih smo poleg embalaže in našli vse mogoče, od papirnatih plenic, do peska za mačje stranišče, stare antene, odsluženega sesalnika in celo velikih lesenih otroških sani. "Na tem mestu je to še kar stalnica, kljub temu, da imajo toliko zabojnikov za ločene odpadke. Ne vem, kaj je vzrok. Jaz se bojim, da bi bolje ravnali le, če bi jih dodatno po žepu udarili. Slovenci smo pridni, ampak glede tega smo pa očitno še vedno prepogosto malomarni," je zadevo komentiral Markovič.
Kdo je bolj dovzeten za ločevanje?
Ko smo ekipo vprašali, kdo je bolj dovzeten za ločevanje, so nam odgovorili, da je po njihovih izkušnjah v blokih manj ločevanja kot v hišah. "Verjetno razlog tiči v tem, ker se v hišah zavedajo, da oni plačajo. V bloku je to skupno in se razdeli na vse stanovalce," je dejal More. Markovič je dodal, da so po starosti gledano za ločevanje bolj dovzetni starejši ljudje, ki živijo v individualnih hišah, saj se jim to pozna pri ceni. Kot še pravi, si mlajši večinoma mislijo: "Saj sosed tudi meče, zakaj bom jaz ločeval?" Nemalokrat smetarji tudi sami koga opozorijo na nepravilno ravnanje, a pri tem skoraj vedno naletijo na jezo in nerazumevanje. ""Saj plačujem!" je nazadnje zavpil neki možakar, odvrgel smeti in me ob tem še prav jezno pogledal. So pa tudi določeni, ki enostavno ne vedo, kam sodijo nekatere smeti. Včasih nas sami vprašajo, mi pa jim razložimo," nam je zaupal More.
Veste, kaj spada v zabojnike z rumenim pokrovom?
Informacije o tem, kam spada določen odpadek, se nahajajo tako na smetnjakih kot tudi v brošurah, ki jih Snaga pošilja po gospodinjstvih, ter na njihovih spletnih straneh. Naši sogovorniki pozivajo tiste, ki odpadkov še vedno ne ločujejo, da vendarle pomislijo na prednosti, ki jih pravilno ravnanje prinaša tudi njim samim. "Ločevati je treba zaradi okolja, pa tudi finančno bi bilo ceneje za stranko samo," je dejal Markovič. A najprej bi se morali zavedati svoje odgovornosti do ohranjanja okolja, pravi. "Poglejte, danes bomo v treh vožnjah pripeljali okoli 24 ton mešanih komunalnih odpadkov. Toliko zbere samo naša ekipa, na terenu pa je 30 ekip. Vse to gre v naravo, namesto da bi se recikliralo. To se nam bo nekoč maščevalo. Vem, da vsi verjamejo, da je ločevanje nujno potrebno, a kaj je vzrok, da tega ne počno vestno, le sami vedo," je dejal. More nas je ob tem še podučil, da ti mešani odpadki na deponiji razpadajo več kot sto let. "Preveč se nas drži ta navada, da je šlo vse v črne zaboje. Tudi mene kdaj zanese, a moramo malo pomisliti. Poskusite čim bolj ločevati, saj gre za naše okolje in naše denarnice. Ne nazadnje pa bodo v tem živeli naši otroci, pomislite na to!" je še dodal.
Preverite, katere so najpogostejše napake pri ločevanju odpadkov!
KOMENTARJI (336)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.