Napovednik dokumentarnega filma Huston, we have a problem, v katerem naj bi slovenska avtorja Boštjan in Žiga Virc razkrila eno največjih skrivnosti vesoljske tekme med hladno vojno, ima na YouTubu že več kot 400.000 ogledov. Gre za razkritje domnevnega skrivnega jugoslovanskega vesoljskega programa, ki naj bi ga Združene države Amerike v začetku 60. let minulega stoletja odkupile od Tita in tako zmagale v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo.
So Američani z jugoslovanskim znanjem uspeli stopiti na Luno?
Avtorja navajata, da je bila Jugoslavija v času Josipa Broza Tita "tretji ključni igralec" v vesoljski tekmi, zahvaljujoč načrtom znanega slovenskega inženirja raketne tehnologije Hermana Potočnika Noordunga. Tito naj bi se bil odločil prodati znanje s tega področja takratnemu ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedyju, ZDA pa naj bi potem Jugoslaviji zagotovile veliko denarno pomoč, zaradi česar je tudi postala najuspešnejša komunistična država. Do prodaje naj bi prišlo leta 1961 po Titovem obisku v Washingtonu, nato pa naj bi ZDA že tri mesece pozneje objavile svoj pohod na Luno.
Domnevni jugoslovanski vesoljski program naj bi leta 1948 začeli razvijati globoko v nedrih vojaške baze Željava pri Bihaću, na meji med Hrvaško in BiH. "Objekt 505", kjer je bilo sicer veliko podzemno letališče nekdanje jugoslovanske armade, naj bi bil dejansko največje podzemno vesoljsko središče v Evropi, še domnevata avtorja, ki obljubljata, da bosta spomladi drugo leto razkrila skrivnosti največjega vojaškega podzemnega letališča Željava, na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
In kaj pravita ustvarjalca?
O resničnosti navedb, neizpodbitnih dejstvih in nadaljnjem iskanju dokazov smo povprašali scenarista in režiserja filma. Kot je za 24ur.com najprej pojasnil režiser filma Žiga Virc, ki je slovensko javnost razburil že z igranim filmom Trst je naš, je bil prvi namen snemanje igranega filma, katerega del je vseboval tudi zgodbo o jugoslovanskem vesoljskem programu. "Ko smo začeli raziskovati o tem programu, kakšno tehnologijo je takrat dejansko imela Jugoslavija in kakšne so bile politične povezave med Kennedyjem in Titom, sva z Boštjanom začela ugotavljati, da je ogromno nekih indicev. Idejo o igranem filmu smo tako za zdaj opustili in posneli napovednik, ki govori o tem, kaj smo do sedaj ugotovili. Ne gre toliko za to, ali je zadeva dokumentarna ali igrana, mi smo le postavili tezo, zdaj pa jo poskušamo čim bolj potrditi,“ je pojasnil.

Na katerih dejstvih temelji film?
Žigov stric Boštjan Virc je pojasnil, da bo ta film pravzaprav "dokudrama", kar pomeni, da bo kombinacija tako fikcije, kot tudi realnega. Pri tem je ocenil, da delež realnega znaša kar 80 odstotkov, delež pa bodo poskušali še povečati. "Večina dejstev, ki smo jih mi izpostavili, je javno znanih, potrebno jih je le pametno povezati. Predvsem največji adut je premalo poznan Slovenec Herman Potočnik Noordung, katerega znanje je bilo dokazano uporabljeno tako pri Američanih kot Rusih,“ pravi.
Ameriški astronavti Titu prinesli kamen z Lune
Druga stvar, ki je po njegovih besedah prav tako pomembna, je ta, da se je Tito dejansko zanimal za vesoljski program. "Hrvati so našli gospoda, ki je bil sokonstruktor programa Apollo in ki je sodeloval tudi s Titom. Tito ga je spraševal, če bi sodeloval pri razvoju, a mu je takrat odgovoril z "ne“,“ je pojasnil in nadaljeval, da so prvi astronavti, med katerimi sta bila tudi Neil Armstrong in Buzz Aldrin, obiskali Tita in mu z Lune prinesli kamen. "Obstajajo javno dostopne slike, ki dokazujejo, da je bil Tito tudi večkrat v Nasi,“ še pravi in dodaja, da je v podzemni bazi v Željavi delalo tudi več Slovencev. "Obstaja pa tančica skrivnosti in ljudje se nam javljajo, da se je res dogajalo nekaj čudnega, da neke stvari niso bile dostopne vsem,“ je še dejal in potrdil, da morajo te navedbe še preveriti.
Težavno snemanje: vojaška baza prekrita z minami
Na vprašanje, ali sta se v bazo že podala sama, nam je Žiga Virc odgovoril, da so dobili kontakt z domačimi ljudmi, ki so v zadnjem obdobju vstopili v bazo, ki je sicer porušena. "Ti so nam dovolili uporabo njihovih posnetkov, vsekakor pa imamo namen to bazo čim prej obiskati ter jo videti v živo,“ pravi in dodaja, da to ne bo tako lahko, saj se nahaja na meji med Hrvaško in BiH, pokrita pa je z minskim poljem. Boštjan je dodal, da so stari posnetki baze v času delovanja JNA, ki sta jih uporabila v napovedniku, dostopni na YouTubu, izziv pa bo pridobiti nove.
V zadnjih 48 urah se je s svojimi zgodbami javilo že več pilotov
V slabih 48 urah po objavi napovednika se je po besedah avtorjev s svojimi zgodbami javilo že več ljudi, ki so bili povezani z omenjeno bazo. "Eden od lokalnih časopisov v Bihaću, kjer je bivala večina takratnih pilotov, je objavil, da se javlja veliko ljudi s svojimi zgodbami in ki so pripravljeni sodelovati z nami,“ sta pojasnila. Kot pravita, se je javilo veliko ljudi različnih profilov, odzivi pa prihajajo tudi iz ZDA. "Javljajo se nekateri, ki pišejo kar nekaj, so pa tudi takšni, ki imajo informacije. Iščemo ljudi, zbiramo kontakte, sledili bodo pogovori in v roku enega leta pa upamo, da bomo to raziskali,“ pravita.
Film bo v angleščini, luč sveta pa naj bi ugledal drugo leto
Kot pravita, je film projekt dveh let, po vsej verjetnosti pa bo vključeval snemanja vse od Srbije do ZDA. Napovednik je zato namenjen predvsem iskanju koprodukcijskih partnerjev. "Prejeli smo že razne ponudbe distributerjev in koproducentov, ki si želijo sodelovanja,“ pravita. V kolikor bodo oktobra ali novembra dobili potrjena finančna oziroma koprodukcijska sredstva, predvidevajo, da si bomo film lahko ogledali leta 2013. "Zaenkrat razvoj financiramo sami, smo pa že dobili evropska sredstva za predprodukijo projekta, s katerim bomo začeli marca v Nemčiji. Imamo tudi zagotovljeno mesto na pitchingu oziroma predstavitvi projekta konec leta 2012 urednikom vseh večjih svetovnih televizijskih hiš," sta pojasnila in nadaljevala, da ciljajo predvsem na evropska sredstva, morda tudi z območja nekdanje Jugoslavije. "Vsekakor pa ciljamo na to, da bo to tudi film za ljudi. Neodvisno od odstotka stvari, ki jih bomo uspeli dokazati, mislimo, da bo imel film dober obisk,“ sta zaključila.
Kdo je bil Herman Potočnik Noordung?
Herman Potočnik Noordung, sin slovenskih staršev, rojen v Pulju, se je začel ukvarjati z elektroinženirstvom na dunajski tehnološki univerzi. Leta 1925 se je specializiral za raketarstvo in vesoljsko tehnologijo. Napisal je knjigo Problem vesoljskega potovanja – raketni motor (1928), v kateri je opisal načrt, kako bi ljudje prodrli v vesolje in v Zemljini orbiti ustvarili vesoljsko postajo. Bil je prvi Zemljan, ki je izračunal geostacionarno orbito, na kateri bi morala biti postaja. Poudarjal je, da bi morala biti takšna postaja namenjena izključno znanstvenim raziskavam, in ob tem izražal strah, da bi tovrstno tehnologijo lahko uporabili v vojaške namene.
KOMENTARJI (305)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.