'Vetrna elektrarna bi lahko danes že stala!'

Ministrstvo: Ni bila izkazana pravica graditi na konkretnem zemljišču!

Kot so pojasnili na okoljskem ministrstvu, so morali po uradni dolžnosti zahtevati spise od UE Sežana, ki je gradbeno dovoljenje izdala, in na njihovi podlagi po nadzorstveni pravici razveljaviti odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 24. 5. 2010 iz razloga, ker so ugotovili, da je z njeno izdajo " … očitno prekršen materialni predpis". "Ni bila izkazana pravica graditi na konkretnem zemljišču v korist investitorja," so pojasnili na ministrstvu.

Korošec se je po pomoč obrnil na Institut za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete za pravno strokovno mnenje, kjer so odločbo okoljskega ministrstva o preklicu gradbenega dovoljenja zavrnili. "Mi smo to mnenje poslali na ministrstvo, vendar se tam nič ne premakne. Zato smo sedaj zaprosili za pomoč predsednika vlade Boruta Pahorja," je pojasnil Korošec. "Montaža in poizkusno obratovanje prve vetrnice bi se zaključila do konca tega meseca, zaradi zapleta pa so nemški izvajalci že začeli pospravljati gradbišče," pravi.

O zahtevku za izdajo odločbe o spremembi odloča upravna enota

Investitor ima po besedah predstavnikov ministrstva še vedno prvi dve gradbeni dovoljenji, saj zaradi preteka enega leta od njune izdaje vanje niso mogli poseči, kar pomeni, da investitor lahko gradi po teh dovoljenjih. O sedaj nerešenem zahtevku za izdajo odločbe o spremembi dovoljenja mora odločiti upravna enota, investitor pa bo moral na ustrezen način izkazati pravico graditi, še pravijo na ministrstvu.

Prva vetrnica bi lahko oskrbela 700 gospodinjstev

Moč nesojene prve vetrnice bi bila 1,5 megavata, kar pomeni, da bi z električno energijo lahko oskrbela približno 700 gospodinjstev. Za primerjavo naj še navedemo, da je moč hidroelektrarne Dravograd 26 megavatov, trboveljske termoelektrarne 125 megavatov, krške nuklearke pa 676 megavatov.

Kot je še pojasnil Korošec, so v nadaljevanju načrtovali postavitev 35 vetrnic skupaj s 5,5 kilometra dolgim kablovodom do transformatorske postaje. Vsaka vetrnica bi imela moč 2,5 megavata, njihova postavitev pa naj bi stala prek 120 milijonov evrov. Po do zdaj opravljenih meritvah bi posamezna vetrnica letno lahko proizvedla 5,5-gigavatne ure električne energije.

Prvo napravo naj bi priključili v bližnje srednjenapetostno omrežje, celoten bodoči park na 100 hektarjih pa na RTP Divača. Odločitev za Griško polje je padla zato, ker nad 200 dni v letu piha veter z močjo od pet do sedem metrov na sekundo, kar ekonomsko upraviči naložbo.