Po vetu državnega sveta na zakon o verski svobodi so poslanke in poslanci ob obstrukciji opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS s 47 glasovi za in nobenim proti zakon znova potrdili. Zakon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek njihove registracije ter določa njihove pravice, njegovi nasprotniki pa so mu ves čas očitali, da bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države.
Za ponovno potrditev verskega zakona je glasovalo vseh 45 poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, na pomoč pa sta jim priskočila tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli.
Zakon po besedah direktorja urada za verske skupnosti Draga Čeparja ureja način zagotavljanja in uresničevanja verske svobode, določa register ter kriterije, pogoje in postopek za registracijo verskih skupnosti ter pravice registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti in njihovih pripadnikov.
Z zakonom naj bi na novo in v skladu z evropskimi in drugimi modernimi standardi ter mednarodnimi dokumenti uredili področje verske svobode. Sedanja ureditev namreč temelji na zakonu iz leta 1976 in je zastarela, predvsem pa je pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj, je sprejetje novega zakona utemeljila vlada.
Tako ne opredeljuje postopka in pogojev registracije verskih skupnosti, registra verskih skupnosti, pojma verske skupnosti, ne ureja njihovega temeljnega pravnega položaja v Sloveniji. Še zlasti pomanjkljiva je ureditev ustanovitve verske skupnosti, saj obstoječi zakon ne določa niti minimalnih kriterijev oziroma pogojev za njihovo ustanovitev, kot to velja na primer za društva.
Finančne posledice zakona izhajajo iz prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Verske skupnosti so doslej iz državnega proračuna prejemale sredstva za kritje prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta prispevek države za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov se je od najvišje vrednosti, tj. od 23,86 odstotka od osnove v letu 1992, postopoma zmanjšal na 15,94 odstotka, kolikor znaša danes.
Novi zakon predvideva odstotek v skupni višini 21,86 odstotka (prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 in prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka). Ocene kažejo, da bi bilo v letu 2007 za izplačilo prispevkov za socialno varnost duhovnikov potrebnih 1,9 milijona evrov (453 milijonov tolarjev); izračun temelji na številu oseb, ki jim je država januarja lani izplačala prispevke za socialno varnost, teh je bilo 1043.
Ustavna presoja verskega zakona možna
Tako v LDS kot v SD so prepričani, da bi bilo vredno oceniti, ali je ponovno potrjeni zakon o verski svobodi v vseh rešitvah skladen z ustavo ali ne, vendar odločitve o tem, ali bodo vložili ustavno presojo, še niso sprejeli.
Tako sta medijem po izidu današnjega glasovanja dejala Miran Potrč in Aleš Gulič. Slednji ni izključil še nekaterih drugih možnosti, kot sta referendum ali zgolj spremembe zakona. Da bo zakon zagotovo doživel ustavno presojo, pa menijo v DeSUS, a se morajo o tem, ali jo bodo vložili sami, še dogovoriti.
Zakon sprejet že lani
Zakon so sicer koalicijski poslanci s pomočjo poslancev narodnosti ob obstrukciji opozicijskih SD, LDS in SNS ter koalicijske DeSUS sprejeli decembra lani. Državni svet pa je nanj izglasoval odložilni veto, saj je bila večina svetnikov prepričana, da zakon bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države ter zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti.
Za ponovno potrditev verskega zakona je bilo sicer potrebnih 46 glasov, prav s tolikšno večino je bil izglasovan tudi prvič. Poslancem SDS, NSi in SLS, ki imajo v državnem zboru skupaj 45 glasov, sta tudi tedaj priskočila na pomoč poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Zakon je sicer že v vseh fazah obravnave naletel na številne kritike opozicijskih poslanskih skupin in DeSUS, češ da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, privilegira rimskokatoliško cerkev in ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Zato so postopek njegovega sprejemanja ves čas spremljali zapleti.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.